SiolNET. Posel danes Novice
5,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dokument računskega sodišča trese stolček šefa slabe banke

5,15

termometer

 | Foto: Matej Leskovšek
Foto: Matej Leskovšek

Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko, pretresa osnutek poročila računskega sodišča, ki naj bi ugotovilo številne nepravilnosti pri poslovanju. Dokument bi lahko zamajal položaj glavnega izvršnega direktorja Imreta Balogha, ki v strogi tajnosti pripravlja načrte za podaljšanje delovanja in privatizacijo DUTB.

Računsko sodišče je po skoraj dveh letih dokončalo osnutek revizijskega poročila o pravilnosti, gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke.

Po neuradnih informacijah so ugotovitve poročila zelo neugodne za družbo v izključni lasti države, ki upravlja več kot milijardo evrov premoženja. 

Predsednik upravnega odbora DUTB Miha Juhart je potrdil, da je prejel osnutek poročila.  | Foto: Klemen Korenjak Predsednik upravnega odbora DUTB Miha Juhart je potrdil, da je prejel osnutek poročila. Foto: Klemen Korenjak Predsednik upravnega odbora DUTB Miha Juhart jih v petek ni želel komentirati. Za Siol.net je potrdil le, da je osnutek poročila prejel. "Obravnavali ga bomo po tem, ko bomo prejeli končno različico poročila. Med razčiščevanjem zadev z računskim sodiščem se lahko kakšna ugotovitev tudi spremeni," je dejal Juhart. 

Priznal pa je, da "je bilo na strani DUTB veliko pripomb" na osnutek poročila. Iz tega je mogoče sklepati, da vodilnim v tej družbi številne ugotovitve niso bile pogodu. 

Na udaru obdobje afer v DUTB

Dokument obravnava poslovanje DUTB v letih 2014 in 2015. Gre za obdobje, ko so družbo pretresale številne afere: sporna izplačila prejemkov vodilnih, nepregledne prodaje terjatev, zapravljivost pri stroških … Več o tem v okvirju. 

Prav zato bi se lahko zaradi poročila zamajal položaj glavnega izvršnega direktorja Imreta Balogha. Ta namreč v DUTB deluje od marca 2015, torej že v obdobju, ki ga je v reviziji zajelo računsko sodišče.

Že konec leta novega mandata nista dobila izvršna direktorja Janez Škrubej in Aleš Koršič, ki sta imela pomembno vlogo pri operativnem vodenju DUTB v obravnavanem obdobju.

Vlada Mira Cerarja je Balogha najprej imenovala za neizvršnega direktorja. Ko je pol leta s položaja glavnega izvršnega direktorja odpoklicala Torbjorna Manssona, ga je nasledil Balogh. Lani je dobil nov mandat, čeprav za to ni imel podpore nekaterih ministrov. 

Škarje in platno ima Juhart

Za zdaj ni mogoče uradno izvedeti, ali se ugotovitve in očitki računskega sodišča nanašajo na Balogha in ali bi lahko te celo zamajale njegov položaj. Med kandidati za njegovega naslednika se že nekaj časa omenja Andrej Prebil, ki ga je vlada v upravni odbor slabe banke kot izvršnega direktorja imenovala oktobra lani. 

Domnevati je mogoče, da bo obstoj Balogha na položaju odvisen tudi od političnih in drugih interesov preostalih pomembnih igralcev v zgodbi. 

Med kandidati za prvega moža DUTB se že nekaj časa omenja Andrej Prebil. | Foto: Med kandidati za prvega moža DUTB se že nekaj časa omenja Andrej Prebil. Ob dejstvu, da se aktualna ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki je uradno pristojna za DUTB, za slabo banko, pretirano ne zanima za podrobnosti njenega poslovanja, bo imel škarje in platno v rokah Juhart. 

Ta bi lahko imel pri ugotavljanju Baloghove odgovornosti veliko dilemo. Skupaj z Madžarom je namreč v upravnem odboru od marca 2015 sedel tudi Marko Simoneti in mu predsedoval v času, ko je Balogh postal glavni izvršni direktor. Simoneti in Juhart sta dolgoletna sodelavca z ljubljanske pravne fakultete. Oba sta v ločenih obdobjih vodila strokovni svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), regulatorja domačega kapitalskega trga. 

Če pade Balogh, je to madež tudi za Simonetija

Če bi torej poročilo računskega sodišča "odneslo" Balogha, bi temni madež padel tudi na Simonetija. 

To je "varovalka", ki se je Balogh verjetno dobro zaveda. Prav tako dejstva, da so bile ugotovitve računskega sodišča že v preteklosti velik udarec za DUTB. Prva revizija, ki je pregledovala svetovalne pogodbe, sklenjene ob ustanavljanju DUTB leta 2013, se je končala z naznanilom sumov kaznivih dejanj in poznejšo kriminalistično preiskavo. 

Upravni odbor ima sicer od novega leta le tri neizvršne direktorje – ob Juhartu še Mitjo Križaja in Juana Barbo Silvelo. Janezu Širovniku se je mandat iztekel, vlada pa še ni imenovala njegovega naslednika, ki po zakonodaji spada v kvoto ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška.

Pogovor Imreta Balogha pred novim imenovanjem:

[video: 59215 / ]

Baloghova mešana znamenja

Balogh je javno večkrat poudaril, da je DUTB stroškovno bolj učinkovita od irske in španske slabe banke, da davkoplačevalcem vrača vložena sredstva in da naložbe prodaja učinkovito in pregledno. 

A Balogh o delu švedsko-finske ekipe v DUTB, s katero je pol leta sodeloval v upravnem odboru, ves čas daje mešana sporočila.

Na eni strani pojasnjuje, da "ni nikoli slišal nič takega, kar bi dokazovalo" informacije o osebnih interesih takratnih vodilnih v DUTB pri prodajah premoženja. Tudi notranja revizija paketne prodaje terjatev do ACH in drugih družb naj bi pokazala le manjše nepravilnosti.

Toda na drugi strani Balogh vedno znova rad pove, da je DUTB v njegovem času zelo okrepila mehanizme notranje in zunanje kontrole pri transakcijah, ki da so bili pred tem očitno pomanjkljivi.

DUTB – simbol nepreglednosti

Kljub temu DUTB med vsemi družbami, ki so v izključno državni lasti, še vedno velja za najmanj pregledno. Na to je v zadnjih letih opozarjalo več institucij, med drugim tudi Transparency International, ki je poudarjala pomanjkljiv nadzor države nad DUTB. 

Tudi po skoraj petih letih delovanja in več ukrepih vlad, ki so sprejemale in dopolnjevale smernice za njeno delovanje, DUTB še vedno ne objavlja skoraj nobenih informacij o postopkih prodaje terjatev. 

O (ne)preglednosti delovanja DUTB tako veliko pove dejstvo, da tam v strogi tajnosti očitno pripravljajo načrte za novo podaljšanje delovanja družbe po letu 2022. Ti predvidevajo tudi privatizacijo DUTB.

DUTB | Foto: Klemen Korenjak Foto: Klemen Korenjak

Vračajo se ideje Čuferja in Švedov 

Gre za idejo, ki jo je že v prvi polovici leta 2014 zagovarjal tedanji minister za finance Uroš Čufer, po zamenjavi oblasti pa je končala v predalu. 

Čufer je takrat zagovarjal prihod zasebnih vlagateljev, ki bi obvladovali večinski, 51-odstotni delež DUTB. Za privatizacijo je na različne načine lobiral tudi takratni britanski veleposlanik v Sloveniji Andrew Page, ki je danes zaposlen v mednarodni revizijski hiši Price Waterhouse Cooper (PWC).

Kot enega od mogočih kandidatov za zasebnega vlagatelja so omenjali Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), ki je v istem času v Sloveniji znova odprla svojo pisarno. Iz njenih vrst je prihajal tudi tedanji predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg.

Privatizacijo DUTB je takrat zagovarjal tudi Mansson, in to utemeljeval z argumentom, da se strošek dokapitalizacije bank ne bi štel v dolg države. "Poleg tega bi bil zasebni vlagatelj zelo zainteresiran, da s prodajo premoženja iztrži čim več in si tako povrne vložek," je pojasnjeval marca 2014. 

Ministrstvo potrdilo "razmišljanja o prestrukturiranju DUTB"

Uradnih informacij o podrobnostih načrtov o privatizaciji DUTB ni mogoče dobiti. "Sporočamo vam, da v zvezi z omenjenim projektom ne obstajajo niti načrti niti predlogi zanj," so nam na DUTB odgovorili na več vprašanj. 

Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance
 | Foto: STA Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance Foto: STA Te informacije so sprva zanikali tudi na ministrstvu za finance. Ob našem dodatnem poizvedovanju pa so potrdili, da "je vodstvo DUTB ministrici predstavilo preliminarna razmišljanja o možnem prestrukturiranju DUTB po izteku njene življenjske dobe leta 2022". "Dokler ta razmišljanja niso dodelana, tematike ne moremo podrobneje komentirati," so dodali. 

Po neuradnih informacijah naj bi bil razmišljanjem o privatizaciji najbolj naklonjen Juan Barba Silvela, neizvršni direktor DUTB in nekdanji visoki uslužbenec španske slabe banke Sareb, ki je v 55-odstotni zasebni lasti. 

Kot je znano, je država ob ustanovitvi DUTB sprva predvidela, da bo ta prenehala delovati do konca leta 2017. Nato je njeno življenjsko dobo podaljšala za pet let, do leta 2022. S tem je DUTB omogočila več časa za postopno prodajo premoženja, ki ga je prevzela od bank, in posledično višje poplačilo. 

Največje afere DUTB v letih 2014 in 2015

  1. Sporna izplačila plač, nagrad in drugih dodatkov, zaradi katerih je vlada jeseni 2015 s položaja odpoklicala glavnega izvršnega direktorja Torbjorna Manssona.
  2. Prodaje nekaterih najpomembnejših terjatev. DUTB je februarja 2015 objavila razpis za prodajo 670 milijonov terjatev do 20 različnih podjetij in poslovnih skupin z več kot sedem tisoč zaposlenimi. Rok za oddajo ponudb je bil slaba dva tedna. V teh poslih DUTB nikoli ni razkrivala števila prejetih ponudb, izbranega kupca in cene, ki jo je plačal za posamezno terjatev. Prav tako ni preverjala izvora denarja za nakup.
  3. Najbolj odmevna je bila paketna prodaja terjatev do ACH, Proteja, Elana, Adrie Airways in Polzele, ki jih je leta 2015 kupila ameriška Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI), tedaj "hišni" kupec terjatev do DUTB. Samo s preprodajo terjatev do ACH je v nekaj mesecih ustvarila približno 20 milijonov evrov dobička.
  4. Solistične akcije pri zasegih delnic, ki so se pozneje izkazale za nezakonite. Savi je DUTB želela zaseči delnice Save Turizma in jo s tem spraviti v stečaj, Istrabenzu pa turistično divizijo, čeprav ta sploh ni bila zastavljena pri DUTB.
  5. Potiskanje podjetij v stečaj. Najbolj odmeven je bil primer družbe T-2, ki se je z DUTB spustila v več let trajajočo sodno vojno. Sporna je bila tudi odločitev o prisilni poravnavi Cimosa, zaradi katere so partnerji iz avtomobilske industrije tej družbi začele odpovedovati naročila.
  6. Visoki stroški za različne svetovalne in druge storitve. Te je DUTB vsiljevala tudi družbam, v katerih je bila največji lastnik ali upnik (Alpina, Cimos).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin