SiolNET. Posel danes Novice
7,11

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Delnice NLB kupovali za zdaj neznani Hrvati in slovenski tajkuni, tuji skladi skriti #video

7,11

termometer

NLB
"Ostajamo slovenska bančna skupina," je ob včerajšnjem začetku kotacije delnic NLB na Ljubljanski borzi povedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak (tretji z leve). Foto: STA

Med največjimi kupci delnic NLB v javni prodaji so za zdaj neznani vlagatelji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi bank s sedežem na Hrvaškem, razkriva delniška knjiga. Za njihov nakup so po več sto tisoč evrov porabili tudi Slovenci, ki so obogateli v času pidovske privatizacije.

Investitorji, ki se skrivajo za fiduciarnimi oziroma skrbniškimi računi hrvaških bank, so pridobili več kot 862 tisoč delnic NLB v skupni vrednosti več kot 44 milijonov evrov. S tem so postali lastniki kar 4,32 odstotka vseh delnic NLB.

Med večjimi kupci so bili tudi posamezniki in podjetja, skriti za fiduciarnimi računi bank iz Luksemburga, Velike Britanije, Avstrije, Švedske in tudi Madžarske.

Cena višja za desetino

Delnica NLB je danes na Ljubljanski borzi dosegla doslej najvišjo vrednost 57,5 evra, vendar pa so se pozneje posli sklepali po nižjih cenah, malo nad 56 evrov. To je nekoliko pod včerajšnjim zaključnim tečajem, še vedno pa približno deset odstotkov nad ceno v IPO.

Kdo se skriva v njihovem ozadju in je enako kot v primeru NKBM v prvih dneh trgovanja bogato zaslužil, verjetno ne bo nikoli znano. Razen če bi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sprožila preiskavo in od bank zahtevala podatke o tem, čigava so sredstva.

Samo v prvem dnevu so novi lastniki delnic na račun države oziroma Slovenskega državnega holdinga (SDH) zaslužili okrog 60 milijonov evrov.

Luka Mesec Levica Posel danes Mesec o NLB: To ni prodaja, to je kraja. LMŠ zahteva odgovore SDH

Nagradili prodajo delnic NKBM, zdaj kupovali delnice NLB

V lastništvu NLB najdemo tudi tuje sklade, ki že dalj časa trgujejo z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi, kot je East Capital. Ta je NKBM leta 2008 podelil nagrado za najuspešnejšo prvo ponudbo delnic javnosti (IPO). Prepričala ga je tudi izjemna rast cene delnice banke v prvih dneh trgovanja.

Lidia Glavina, predsednica uprave SDH, je zadovoljna z odzivom vlagateljev. Lidia Glavina, predsednica uprave SDH, je zadovoljna z odzivom vlagateljev. Foto: STA Ob tem je treba upoštevati, da večina lastništva NLB ne bo znana javnosti. Kar 55 odstotkov oziroma velika večina delnic, ki jih je prodala država, kotira na borzi v Londonu. Po naših informacijah so jih kupovali predvsem tuji finančni skladi. Drugače kot leta 2007 ob privatizaciji Nove KBM država tokrat ni razkrila, kateri od teh skladov je kupoval delnice NLB.

Na borzi v Londonu se sicer uradno trguje s tako imenovanimi globalnimi potrdili o lastništvu (GDR). Gre za prenosljiv vrednostni papir, ki ga izda banka in služi kot nadomestni finančni instrument za delnice nekega tujega podjetja, s katerimi se trguje v tujini. Vsako delnico sestavlja pet GDR. Razpon ponudbene cene v GDR je tako določen pri 10,30 evra.

NLB banka Posel danes Kdo je največji kupec delnic NLB

Kdo od Slovencev je kupoval delnice

V delniški knjigi so razkrita imena 50 največjih delničarjev NLB, ki imajo v rokah več kot 3.000 delnic oziroma 0,02-odstotni delež. Za njihov nakup so porabili več kot 150 tisoč evrov.

Seznam nekaterih največjih delničarjev:

- 1,03 % ali 203.669 delnic - podjetja nepremičninskega poslovneža Aleksandra Jereba, ki je bil zaradi spornega lastninjenja Geodetskega zavoda Slovenije pred kratkim obsojen na pogojno zaporno kazen.

Med kupci delnic je družba Kompas Shop, za katero naj bi stal Aleksander Jereb. Med kupci delnic je družba Kompas Shop, za katero naj bi stal Aleksander Jereb. Foto: Kompas Shop - 0,25 % ali 49.600 delnic - Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP).

- 0,12 % ali 21.000 delnic - kritni skladi pokojninske družbe Prva, ki je v lasti Alenke Žnidaršič Kranjc.

- 0,06 % ali 11.350 delnic - Vinko Kunc, vlagatelj v vrednostne papirje na Ljubljanski borzi.

- 0,04 % ali 8.990 delnic - vzajemni sklad KD Balkan.

NLB Posel danes EBRD znova postala solastnica NLB

- 0,04 % ali 7.580 delnic - Andrej Vodopivec, prav tako pogost vlagatelj v delnice.

- 0,04 % ali 7.575 delnic - Valter Šajn, lastnik Avtohiše Sawal, ki prodaja vozila znamke Opel in ima lokacije v Postojni, Novi Gorici in Kidričevem.

- 0,03 % ali 6.000 delnic - Pokojninska družba A.

- 0,02 % ali 4.500 delnic - primorska finančna družba Modra Linija Holding, ki jo vodi Leon Klemše.

- 0,02 % ali 4.000 delnic - podjetnik Leopold Poljanšek, nekdaj je bil lastnik Velane, zdaj pa ima v lasti Marles. Obogatel je v času pidovske privatizacije.

s Posel danes Delnice NLB prvič na londonski in ljubljanski borzi #video

- 0,02 % ali 3.000 delnic - Jože Godec, nekdanji finančni direktor Iskre in do maja lani tudi njen drugi največji lastnik. Družina Šešok mu je za lastniški delež izplačala 6,7 milijona evrov.

- 0,02 % ali 3.000 delnic - Janez Pačnik, največji posamični lastnik koroške družbe TAB Mežica, ki ustvarja rekordne rezultate in je bila letos tik pred prodajo južnoafriškemu skladu.

Marko Kryžanowski Marko Kryžanowski Foto: STA - 0,02 % ali 3.000 delnic - poslovnež Marko Kryžanowski, v času prve Janševe vlade predsednik uprave Petrola. Njegov stric Božo Dimnik je lobist in častni hrvaški konzul.

- 0,02 % ali 3.000 delnic - finančnik Robert Šega, ki je bil v preteklosti na najvišjih položajih v KD Group, Pivovarni Laško in Mercatorju.

- 0,02 % ali 3.000 delnic - Sašo Čačić, nekdanji lastnik borznoposredniške hiše BPH. Zaprl jo je leta 2006.

Levica: razrešite nadzorni svet SDH

Odbor državnega zbora za finance je popoldne razpravljal o predlogu Levice, da se ustavi prodaja desetodstotnega deleža NLB, ki ga še ima v lasti država in ga mora po zavezah Evropski komisiji prodati do konca prihodnjega leta, ter celotno prodajo Abanke. Ker so prodajni postopki negospodarni, naj državni zbor razreši nadzorni svet SDH, je povzel koordinator Levice Luka Mesec.

Ministrstvo za finance bo po besedah sekretarja Metoda Dragonje preučilo, ali bi lahko za lastniško usodo Abanke, za prodajo katere so sicer postopki že stekli, našli popolnoma nov scenarij. "Treba ga je ovrednotiti tako z vidika državnih pomoči kot z vidika stabilnosti bančnega sistema in ugotoviti, ali je sploh izvedljiv. Pregledali bomo, kaj bi pomenila zadnja banka v državni lasti. Če bi ostala, je treba spremeniti strategijo upravljanja z državnim premoženjem," je povedal.

Po njegovih besedah bi lahko banka sama povrnila državno pomoč v višini približno 770 milijonov evrov. "To pomeni, da mora banka iz svojih sredstev poplačati državno pomoč minus dividende in minus učinki kompenzacijskih ukrepov; v vsakem primeru bi šlo za okoli 600 milijonov evrov," je navedel. Kot je omenil, takšni primeri obstajajo, a so navadno banke prodale del svoje dejavnosti in s tem povrnile državno pomoč. (STA)

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 35
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin