SiolNET. Posel danes Novice
6,38

termometer

  • Messenger
  • Messenger

December odnesel pomemben del prihrankov v pokojninskih skladih

6,38

termometer

kriza, borza
Foto: Reuters

Burno dogajanje na borznih trgih decembra, ko so vrednosti delnic padle tudi za 15 odstotkov, je pustilo posledice tudi na prihrankih, zbranih v slovenskih pokojninskih skladih.

Slab mesec, ki so ga podžgali strahovi o upočasnitvi svetovnega gospodarstva, je uničil praktično vse, kar so upravljavci skladov gradili pred tem. Številni skladi, v katerih za dodatno pokojnino varčuje na stotisoče ljudi, bodo leto očitno končali v rdečih številkah.

Koliko denarja so izgubili zavarovanci, bo znano v prihodnjih tednih, ko bodo skladi javno razkrili, kolikšne (negativne) donose so ustvarili in ali so morali za njihovo pokrivanje poseči v pretekle rezerve.

Po zakonu morajo pokojninski skladi sicer zagotavljati zajamčeni donos, ki se trenutno giblje okrog 1,5 odstotka letno, vendar so v pokojninskih načrtih določbe, po katerih se primanjkljaji v posameznih letih pokrivajo iz presežkov preteklega obdobja. Pri nekaterih celo v breme premoženja drugih zavarovancev.

Posel danes V pokojninskem skladu imajo nekateri že blizu 80 tisoč evrov

Kako so se gibali donosi

Še pozno jeseni se je zdelo, da bo večina slovenskih pokojninskih skladov v lanskem letu dosegla pozitivne donose in s tem dodatno oplemenitila prihranke zavarovancev.

Podatki za 30 skladov (upravljajo jih Modra zavarovalnica, Prva osebna zavarovalnica, Skupna, Pokojninska družba A in drugi), ki smo jih zbrali in analizirali na Siol.net, so pokazali:

ZAJAMČENI SKLADI

- od junija do septembra so se donosi gibali od -0,3 do 0,6 odstotka, v povprečju je donos znašal 0,26 odstotka;

- 12-mesečni donos se je konec septembra gibal od -0,51 do 1,95 odstotka, v povprečju pa je znašal 0,94 odstotka;

- triletni donos se je konec septembra gibal od 2,51 do 10,24 odstotka, v povprečju pa je znašal 7,06 odstotka;

- petletni donos se je konec septembra gibal od 12,35 do 24,96 odstotka, v povprečju pa je znašal 17,83 odstotka. S tem so vsi presegali zajamčene donose.

SKLADI ŽIVLJENJSKEGA CIKLA

- od junija do septembra so se donosi gibali od 0,36 do 3,84 odstotka, v povprečju je donos znašal dva odstotka;

- konec septembra se je 12-mesečni donos gibal od 0,32 do 23,78 odstotka, v povprečju pa je znašal 5,07 odstotka.

Mrzlično iskanje donosnih naložb

Za večino pozitivnih donosov v lanskih prvih devetih mesecih so se lahko zahvalili delnicam, ki so jim nato v zadnjem mesecu odnesli pretekle donose. Doprinos obvezniških naložb, v katere vlagajo večino premoženja zavarovancev, je bil minimalen.

"Na trgu je težko najti dovolj kvalitetne in donosne naložbe, s katerimi lahko presežemo minimalno zajamčeno donosnost in upravljavsko provizijo," so pojasnili v Modri zavarovalnici, pri kateri za dodatno starostno pokojnino varčujejo tudi javni uslužbenci.

"Izrazitih priložnosti na trgu po našem mnenju ni, zato smo se odločili intenzivneje iskati priložnosti na področju alternativnih naložb," so povedali in dodali, da investirajo v sklade zasebnega kapitala, ki med drugim vlagajo v nepremičnine.

Vanje je že pred časom začela vlagati tudi Pokojninska družba A, saj zagotavljajo varne dolgoročne donose, ki so varni pred inflacijo in hkrati razpršujejo tveganja. V Ljubljani je na primer kupila parkirno hišo Trdinova in na Bledu Vilo Prešeren.

pokojninski Foto: Gregor Jamnik

Zakaj drugi pokojninski steber cveti

Medtem ko se slovenski pokojninski skladi tako kot vsi drugi igralci na finančnih trgih spopadajo z vedno bolj spremenljivimi razmerami in nepredvidljivim okoljem, pa je obseg zbranih premij in število zavarovalnih polic na najvišji ravni do zdaj.

To je posledica predvsem ugodne gospodarske klime in povečanega zaposlovanja ter tudi dviga plače v podjetjih, kjer je višina premije določena v odstotku od plače.

"Ključni izziv predstavljajo negativne kratkoročne in nizke dolgoročne obrestne mere varnih naložb ter vedno večja geopolitična tveganja, ki se izražajo v manj predvidljivem finančnem okolju," poudarja Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A. "Ključni izziv predstavljajo negativne kratkoročne in nizke dolgoročne obrestne mere varnih naložb ter vedno večja geopolitična tveganja, ki se izražajo v manj predvidljivem finančnem okolju," poudarja Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A. Foto: STA Poleg tega je država pred časom zakonsko omejila oziroma preprečila predčasne dvige, zaradi katerih so se pokojninski skladi po letu 2011 začeli prazniti.

Skladi, ki smo jih analizirali, so imeli konec septembra že več kot 533 tisoč zavarovancev, kar je pet odstotkov več kot konec leta 2016. Kljub temu gre za grobo oceno, ki jo izkrivlja več dejavnikov, med drugim podvajanje zavarovalnih polic.

Premije sicer redno plačujeta dobri dve tretjini vseh zavarovancev, preostali so to zaradi različnih razlogov prenehali. Najpogosteje je bil razlog nezaposlenost, zamenjava službe k delodajalcu, ki ne vplačuje premije ...

ženska, računalnik, pogovor, chat Posel danes Delniška terna za varčevalce v slovenskih pokojninskih skladih

Nihanje borz straši varčevalce

Pomembna novost na trgu so skladi življenjskega cikla, ki omogočajo varčevanje v bolj tveganih, vendar hkrati donosnejših naložbah.

Njihovo bistvo je, da posameznik s staranjem potuje skozi celoten življenjski cikel sklada (skozi tri podsklade) in na ta način dosega optimalne donose na vložena sredstva. Tovrstne sklade je prinesla pokojninska reforma iz leta 2014, prvi pa so zaživeli leta 2015.

Namenjeni so dolgoročnemu varčevanju in še posebej zanimivi za varčevalce, ki imajo do upokojitve 20, 30 ali več let. Od njihove ustanovitve je preteklo relativno kratko obdobje, zato so morebitne ocene o doseganju namena prezgodnje.

borza, tečaji Foto: Reuters Upravljavci skladov imajo z njimi do zdaj mešane izkušnje. Eni ugotavljajo, da so se prostovoljno za varčevanje v delniških podskladih odločili le redki. Drugi poudarjajo, da so njihovi zavarovanci to možnost sprejeli z odprtimi rokami.

"Določeni člani bi želeli več tvegati, ne glede na svojo starost, ki se bliža upokojitveni. Je pa treba tudi upoštevati, da nekih večjih korekcij na kapitalskih trgih od uvedbe naložbene politike življenjskega cikla še ni bilo in da člani to v svoje razmišljanje še niso vključili," so pojasnili v Generaliju.

"So pa zadnje korekcije na kapitalskih trgih že imele za posledico, da vse več članov povprašuje tudi po prenosu svojih sredstev v bolj varni (zajamčeni, op. p.) podsklad," so dodali.

Tudi v pokojninski družbi Sava (prej Moja naložba) priznavajo, da so se redki odločili za varčevanje v bolj tveganih podskladih. "Povprečen posameznik ni pripravljen prevzemati naložbenih tveganj za to, da bi morebiti na račun višjih donosov prihranil več, ampak zasleduje predvsem cilj varnosti svojih prihrankov," so pojasnili.

denar evro Posel danes Koliko ste letos zaslužili ali izgubili v pokojninskih skladih

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 59
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin