Ponedeljek, 26. 2. 2018, 17.36
6 let, 1 mesec
"Če podaljšamo rok za prodajo NLB, bodo omejevalni ukrepi ostrejši"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,74
3
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman odhaja s sestanka z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager o NLB z "zelo jasno sliko", ki jo bo predstavila vladi in koaliciji. "Če želimo podaljšati rok za prodajo banke, moramo hkrati računati na to, da bodo omejevalni ukrepi ostali veljavni oziroma bodo ostrejši," je poudarila finančna ministrica.
"Dokler se pogovarjamo, možnost dogovora vedno obstaja. Današnji sestanek je bil eden od korakov, ki jih je treba storiti v postopku, ki je bil odprt z vložitvijo naše prošnje za spremembo zavez," je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman odgovorila na vprašanje, ali še obstaja možnost za dogovor s komisijo.
Namen današnjega sestanka v skladu s sklepi vlade in koalicije je bil preveriti možnosti za zbližanje stališč, je spomnila ministrica.
"Če želimo doseči dogovorno rešitev, moramo paziti na to, da bodo rešitve uravnotežene. Torej če želimo podaljšati rok za prodajo banke, moramo hkrati seveda računati na to, da bodo omejevalni ukrepi ostali veljavni oziroma bodo ostrejši," je pojasnila Vraničar Ermanova.
Končno besedo bo imela vlada
Na vprašanje, ali so torej zbližali stališča, ministrica odgovarja: "Ključno je, kako bo v četrtek odločila vlada glede vseh odprtih vprašanj. Imam zelo jasno sliko, ki jo moram predstaviti koaliciji in vladi, odločitev pa bo potem vladna."
Zdaj je po ministričinih besedah na potezi slovenska stran, da pripravi formalni odgovor na januarsko pismo Evropske komisije. Na podlagi tega odgovora se bodo pogovori s komisijo še nadaljevali. "Torej nismo rekli zadnje besede, smo pa začrtali pot, kako ukrepati najprej v skladu s postopkovnikom, ki velja za take primere," je povedala ministrica.
Vlada bi prodajo končala do konca leta 2019
Spomnimo, da je Slovenija decembra lani vložila uradno prošnjo za spremembo zavez, danih v postopku odobritve državne pomoči NLB.
Vlada je Bruslju predlagala, da se prodajni postopek za NLB, katerega cilj je zmanjšanje deleža države v banki na največ 25 odstotkov plus eno delnico, zaradi prevelikega vpliva problematike prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem na ceno odloži, v času do prodaje pa bo vlada poskušala poiskati rešitve za zmanjšanje vpliva omenjenega zunanjega dejavnika na prodajno ceno.
Vlada je decembra lani pri Evropski komisiji vložila prošnjo za odlog prodaje NLB.
Vlada je decembra predlagala, da se postopek prodaje začne v letu 2018 in konča najkasneje do konca leta 2019, v obdobju do zmanjšanja deleža države na največ 25 odstotkov in eno delnico pa bi 100-odstotni delež upravljal neodvisni upravljavski zaupnik.
Evropska komisija je konec januarja izrazila dvom, da je predlog enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo. Komisija zagovarja stališče, da mora biti NLB dolgoročno sposobna preživeti, za kar je ključna privatizacija, ter da je treba zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU.
Eden ključnih argumentov Slovenije za odlog prodaje je prevelik vpliv problematike prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem na prodajno ceno. Na to je danes v Bruslju opozoril tudi prvak DeSUS Karl Erjavec, ki je ponovil nasprotovanje prodaji NLB in spomnil, da so bile prodajne zaveze dane brez problema hrvaških deviznih vlog in ko je bil na Mokricah sklenjen memorandum, za katerega se je predvidevalo, da ga bo Hrvaška spoštovala. Spremenjene okoliščine po njegovem mnenju vplivajo na zaveze in ceno NLB.
Mogoči so trije scenariji
Evropska komisija bo končno odločitev, ki bo sledila proučitvi odgovora Slovenije in morebitnih pripomb tretjih strank, sprejela v 18 mesecih po odprtju postopka poglobljene preiskave.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance, so mogoči trije scenariji. V primeru doseženega dogovora med Slovenijo in Evropsko komisijo druga ustavi postopek preiskave in izda novo odločbo s spremenjenimi zavezami na podlagi doseženega dogovora.
Če dogovora med Slovenijo in komisijo ni bilo mogoče doseči, lahko komisija nadaljuje postopek in enostransko izda novo odločbo, v kateri naloži Sloveniji rok prodaje banke in izravnalne ukrepe. Evropska komisija lahko v nadaljevanju postopka razglasi državno pomoč NLB za nezakonito in nadaljuje postopke v smeri izdaje odločbe o vračilu pomoči.
3