SiolNET. Posel danes Novice
1,95

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Intervju: Tomislav Čorak, strokovnjak za energetiko in telekomunikacije

"Če ima slovensko podjetje izdelek, ki ga lahko proda v Avstrijo, ga bo tudi na Hrvaško"

1,95

termometer

Tomislav Čorak
Foto: Ana Kovač

V Sloveniji je distribucija elektrike zelo razdrobljena. V prihodnosti bo potrebna konsolidacija distribucije, združitev več podjetij v eno, je prepričan Tomislav Čorak. 

Tomislav Čorak je član vodstvenega tima ameriške svetovalne družbe Boston Consulting Group za območje jugovzhodne Evrope. Je strokovnjak za področje energetike in telekomunikacij, v globalni svetovalni hiši je odgovoren za projekte energetike. Je magister elektrotehnike, na Poslovni šoli Bled pa si je pridobil tudi naziv MBA.

Z njim smo se pogovarjali o političnem dogajanju na Hrvaškem, kjer je preteklo nedeljo na volitvah v sabor zmagala HDZ, o nihanju cen surove nafte na svetovnih trgih, o naftnih nahajališčih na Hrvaškem ter o pridobivanju energije iz obnovljivih virov.

Na Hrvaškem so bile prejšnjo nedeljo parlamentarne volitve. Kako kot strokovnjak za gospodarstvo komentirate izid, kakšne posledice bo imel za gospodarski razvoj Hrvaške?
Zvenelo bo malce čudno, toda številna zasebna hrvaška podjetja in mednarodna podjetja na Hrvaškem so bila zadovoljna z letom, ko nismo imeli stabilne vlade. Zakaj? Hrvaška je v tem letu povečala izvoz, saj je Evropa rasla, ker ni bilo enotne vlade z veliko pristojnostmi, tudi ni bilo tolikšnega dodatnega zadolževanja, tako da se je javni dolg države celo zmanjšal, ni bilo novih dajatev, novih zakonov. Vse to je bilo dobro za izvozni del gospodarstva.

Kakšna bo nova koalicija? Bo izvedla reforme?
So tri možnosti. Prva možnost so nove volitve. Druga možnost je nova koalicija med HDZ in kakšno manjšo stranko, ki pa bo zaradi večje moči HDZ trdnejša kot prejšnja koalicija med HDZ in Mostom. Tretja, manj verjetna možnost, ki bi bila za gospodarstvo najboljša, pa je velika reformna koalicija med HDZ in SDP.

[video: 59981 / Tomislav Čorak]

Tomislav Čorak

Vaše glavno strokovno področje je energetika. V zadnjih letih smo priča nihanju cen nafte. Junija 2014 je bilo treba za sodček surove nafte odšteti skoraj 114 ameriških dolarjev (okoli sto evrov), nato je sledil padec cen nafte, celo pod 38 dolarjev za sodček (34 evrov). Trenutno sodček nafte stane okoli 48 ameriških dolarjev (42 evrov). Kakšna bo cena nafte v prihodnosti? 
Cena nafte je odvisna od ponudbe oziroma povpraševanja ter od tega, kakšne so zmogljivosti za proizvodnjo nafte. Trenutno je ponudba nafte večja od povpraševanja. Poleg tega napovedi o gospodarski rasti po svetu niso tako optimistične, kar spet pomeni, da se povpraševanje po nafti ne bo sorazmerno povečevalo. 

Za povrhu je po odpravi sankcij na trg spet začela prihajati iranska nafta. V prihodnjih letih, ko bodo iranske naftne zmogljivosti v polnem razmahu, bo te nafte še več. Poleg tega države, kot je Savdska Arabija, tudi ko so poleti 2014 začele padati cene nafte, niso zmanjšale črpanja in tako preprečile padanje cen, ker so se bale, da bi v tem primeru nekdo drug prevzel njihove tržne deleže.

Nimam steklene krogle, da bi napovedoval prihodnost, toda ne pričakujem, da bo cena nafte kmalu poskočila na 90 ali sto dolarjev za sodček (79 ali 88 evrov, op. p).

"Imamo na primer ogromno zalog nafte na Arktiki, a bi bilo njeno črpanje za zdaj predrago." "Imamo na primer ogromno zalog nafte na Arktiki, a bi bilo njeno črpanje za zdaj predrago." Foto: Ana Kovač

Po strmem padcu cen nafte se je pojavila trditev, da je to nekakšna zarota ZDA in Savdske Arabije proti državam, kot so Rusija, Venezuela, Iran, da bi jih tako gospodarsko spravili na kolena.
Mislim, da gre pri padcu cen nafte za gospodarske vzroke. Ko je bila cena nafte sto dolarjev za sodček, je bilo dovolj denarja za vlaganje v nove naftne vire. Nafto so iskali v morskih globinah, na Arktiki, v ZDA so jo z metodo hidravličnega lomljenja (t. i. fracking) črpali iz skrilavca …

Nafte je bilo na trgu vse več, toda hkrati s ponudbo ni raslo tudi povpraševanje, saj se je svetovno gospodarstvo ohlajalo. Kitajska gospodarska rast pojenja, tudi gospodarske rasti v Evropi niso visoke. Ko tudi zalivske države na čelu s Savdsko Arabijo v strahu pred izgubo tržnih deležev niso želele zmanjšati kvot načrpane nafte in s tem znižati ponudbe, je sledil padec cen nafte.

Ameriška naftna industrija je v preteklih letih doživela razcvet, zdaj je v krizi. Kakšna bo prihodnost?
Ko je bila cena nafte sto dolarjev, je bilo gospodarsko smiselno črpati nafto iz skrilavca. Ko je padla cena, je prišla kriza, saj pridobivanje nafte iz skrilavca ni poceni. Po drugi strani pa moramo vedeti, da je poceni nafte, tj. nafte, pri črpanju katere ni velikih stroškov, vse manj. Poceni nafta je v Savdski Arabiji, delih Rusije. 

Toda te poceni nafte bo enkrat zmanjkalo in ko se bo to zgodilo, bo cena nafte spet zrasla in s tem omogočila, da bo iskanje in črpanje iz alternativnih virov spet gospodarsko racionalno. Imamo na primer ogromno zalog nafte na Arktiki, a bi bilo njeno črpanje za zdaj predrago.

"Pri energiji lahko namesto nafte uporabljamo alternativne vire, pri kemični industriji pa alternativ za nafto ni." "Pri energiji lahko namesto nafte uporabljamo alternativne vire, pri kemični industriji pa alternativ za nafto ni." Foto: Ana Kovač

Kakšna je prihodnost nafte? Bo še tako pomembna ali jo bodo izrinili drugi viri energije?
Nafta bo še dolgo strateška surovina. Vedeti moramo, da nafta ni samo vir energije, ampak je surovina za kemično industrijo. Vse okoli nas je narejeno iz nafte: barve, kemični svinčniki … Pri energiji lahko namesto nafte uporabljamo alternativne vire, pri kemični industriji pa alternativ za nafto ni. 

Pogosto je slišati, da je proizvajalke nafte strah razvoja električnih avtomobilov.
Na proizvajalce energije prehod s klasičnih na električne motorje ne bo vplival. Tudi elektriko za električne avtomobile bo moral nekdo proizvesti. Bo pa večjo število električnih avtomobilov vplivalo na podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo bencinskih goriv na drobno, bencinske postaje. Petrol se na primer zato že zdaj vse bolj preusmerja v ponudbo energije. Vse manj je poudarka na bencinskih postajah, saj se v prihodnosti – v 15, 20 letih – tam ljudje ne bodo več toliko ustavljali.

Omenili ste Savdsko Arabijo. Ta država je napovedala, da bo delno privatizirala svoje državno naftno podjetje Aramco. 
Savdska Arabija išče rešitve, kako svoje gospodarstvo narediti manj odvisno od nafte. Tudi Boston Consulting Group sodeluje pri izdelavi strategije diverzificiranja savdskega gospodarstva. Torej, kako poleg naftne industrije razviti še kemično, zlasti petrokemično industrijo, tovarno za izdelavo umetnih gnojil … Pred Savdsko Arabijo je velik izziv. Ko je sodček nafte stal sto dolarjev, se je državni proračun obilno polnil, saj za črpanje sodčka nafte Savdijci porabijo od 10 do 20 dolarjev. 

Toda padec cen je prepolovil dobiček, zato morajo drugi deli gospodarstva v Savdski Arabiji postati bolj konkurenčni. Pri privatizaciji Aramca pa gre bolj za način, kako z vstopom mednarodnih družb v podjetje bolj profesionalizirati upravljanje podjetja.

"Tudi geološke raziskave kažejo, da so v Jadranu nahajališča nafte in zemeljskega plina." "Tudi geološke raziskave kažejo, da so v Jadranu nahajališča nafte in zemeljskega plina." Foto: Ana Kovač

Če se iz Savdske Arabije pomaknemo malce bližje k nam. Veliko se govori o nafti v Jadranu, ki lahko iz Hrvaške naredi nekakšno novo Norveško. Je to realno?
Nafto v Jadranu je že v 70. in začetku 80. let našlo ameriško naftno podjetje Texaco. Poleg tega vemo, da so na italijanski strani plinske ploščadi. Če je tam plin, je verjetno tudi na tej strani Jadrana.

Vprašanje pa je, ali je črpanje nafte oziroma plina gospodarno. Tukaj sta dva dejavnika. Prvi dejavnik je, ali so količine zalog zadostne. Ali so na primer za ameriško naftno multinacionalko Exxon Mobil ali rusko naftno-plinsko podjetje Rosneft količine plina ali nafte dovolj zanimive v primerjavi z drugimi nahajališči, recimo v Braziliji, Afriki … Drugi dejavnik je politična stabilnost v regiji. Vemo, da so se ameriške družbe umaknile prav zaradi ozemeljskih sporov med Hrvaško in Črno goro na območju Jadrana, kjer naj bi bila nahajališča. Zato bo po mojem kak tak projekt še malce počakal. 

Kakšno prihodnost imajo obnovljivi viri energije, sončna energija, energija vetra …? Je to modna muha ali prihodnost?
Vlaganje na področju električne energije se bo vse bolj usmerilo v obnovljive, nefosilne vire energije. Z vse večjimi dajatvami za Co2 se bo zvišala cena fosilne energije, kar pomeni, da bodo termoelektrarne na premog vse manj donosne, hidroelektrarne pa bodo na primer imele večji dobiček.

"Distributerji v prihodnosti ne bodo konkurenčni, če se ne bodo že zdaj prilagodili spremembam, ki jih čakajo v prihodnosti." "Distributerji v prihodnosti ne bodo konkurenčni, če se ne bodo že zdaj prilagodili spremembam, ki jih čakajo v prihodnosti." Foto: Ana Kovač

Lahko pričakujemo kakšne spremembe glede distribucije elektrike?
Vedeti moramo, da bomo v prihodnosti zaradi uvajanja t. i. pametne zelene energije (smart green) priča velikim spremembam glede prenosa oziroma distribucije elektrike.

Ne bo več treba iz elektrarne pripeljati toka do končnega uporabnika, ki je oddaljen 500 kilometrov. Če ima na primer končni potrošnik solarne celice, niso potrebni tako veliki vmesni koraki. Zato se bo distribucijsko omrežje zelo spremenilo, iz centralnega v manjšo distribucijo. 

Omrežja bo treba zato popolnoma prenoviti. V Sloveniji je distribucija elektrike zelo razdrobljena, imate pet podjetij za distribucijo. Majhna država z več distributerji ne bo konkurenčna. V prihodnosti bo tako potrebna konsolidacija distribucije, združitev več podjetij v eno. 

To vidimo na primeru višegrajskih držav, ki so se pred leti odločile za privatizacijo operatorjev distribucijske mreže. Na Madžarskem na primer privatizacija ni bila posrečena rešitev, zato se je odločila za renacionalizacijo distribucijske mreže. Rešitev torej ni privatizacija, ampak konsolidacija distributerjev. Distributerji v prihodnosti ne bodo konkurenčni, če se ne bodo že zdaj prilagodili spremembam, ki jih čakajo v prihodnosti.

"Vlagatelji se rajši odločajo za naložbe, ker je Hrvaška članica EU, tudi turisti rajši pridejo na Hrvaško." "Vlagatelji se rajši odločajo za naložbe, ker je Hrvaška članica EU, tudi turisti rajši pridejo na Hrvaško." Foto: Ana Kovač

Območje Jugovzhodne Evrope je dolgo veljalo za nekakšno regijo priložnosti za slovensko gospodarstvo, toda v zadnjih letih smo priča nekaterim nasedlim naložbam. Je ta trg še vedno dežela priložnosti za slovensko gospodarstvo?
Tukaj ne bo več nostalgije. Vse bo tržno usmerjeno. Če bo slovensko, hrvaško ali srbsko podjetje s svojim izdelkom mednarodno konkurenčno, bo konkurenčno tudi regionalno. Če imamo izdelek, ki ga lahko prodamo v Avstrijo, ga bomo tudi na Hrvaško ali BiH.

Hrvaška je pred dobrimi tremi leti postala članica EU. Zdaj že lahko ocenite vplive članstva. So bili bolj pozitivni ali negativni?
Včlanitev ni prinesla ne vem kakšnega gospodarskega razvoja. Toda vseeno je članstvo za Hrvaško pozitivno, saj je prineslo višje standarde. Vlagatelji se rajši odločajo za naložbe, ker je Hrvaška članica EU, tudi turisti rajši pridejo na Hrvaško.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 71
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin