SiolNET. Posel danes Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bruselj, ECB in IMF raztrgali vladni načrt sanacije bančnega sistema

1

termometer

Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dvomijo o učinkovitosti in uspešnosti slovenske slabe banke.

To je po pisanju Dnevnika razvidno iz njihovega predhodnega mnenja o zakonskih okvirih, v katerih naj bi delovala slaba banka in za katere je morala zaprositi slovenska vlada.

Bodo štiri milijarde evrov za poroštva in milijarda za dokapitalizacijo dovolj? Predstavniki omenjenih institucij se v prvem mnenju sprašujejo, ali bodo štiri milijarde evrov državnih poroštev za obveznosti družbe za upravljanje terjatev bank in sklada za stabilnost bank dovolj in ali bo milijarda evrov za dokapitalizacije bank zadostovala. Če da, se sprašujejo, na podlagi katerih analiz je slovenska vlada prišla do tega zneska, če še vedno ni opravila stresnih testov bank.

Skrbi jih premajhna vloga Banke Slovenije Institucije skrbi tudi premajhna vloga Banke Slovenije pri sanaciji bank oz. delovanju slabe banke. Zanima pa jo tudi, kakšno možnost ima država za dodatno zadolževanje, če bi se izkazalo, da štiri milijarde evrov poroštev ne bo dovolj za sanacijo bančnih bilanc.

Pričakujejo izvedbo stresnih testov bank Komisija, ECB in IMF do konca januarja pričakujejo natančnejšo definicijo družbe za upravljanje terjatev bank, njenih pooblastil in ciljev ter podrobnosti financiranja, kako bo torej zagotavljala denarni tok. Zanima jih tudi natančna definicija sistemskih bank. Priporočajo, da Banka Slovenije v treh mesecih izvede stresne teste bank, s katerimi bi dejansko ugotovili njihovo kapitalsko trdnost.

Pričakujejo tudi določitev kriterijev, na podlagi katerih se bodo prenašale terjatve bank, zanima pa jih tudi, kakšna je metodologija vrednotenja slabih terjatev. Ta mora biti v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh. Zahtevajo tudi strategijo upravljanja teh terjatev.

Po kakšni vrednosti se bo zaseženo premoženje prenašalo na slabo banko? Eno ključnih vprašanj, na katero slovenska vlada še vedno ni zadovoljivo odgovorila, je po mnenju institucij to, po kakšni vrednosti se bo zaseženo premoženje prenašalo na slabo banko. Od tega odgovora je odvisno, koliko bo davkoplačevalce na koncu stalo reševanje bančnih bilanc, če slaba banka sanacije ne bo sposobna financirati z odprodajo zaseženega premoženja.

Slovenska različica slabe banke bo imela v skladu z zakonom večja pooblastila, kot je to običajno, še opozarjajo strokovnjaki omenjenih institucij. Hkrati ni zaščitena neodvisnost družbe za upravljanje terjatev bank in zagotovljena transparentnost njenega poslovanja. To povečuje tveganja za korupcijo, enega glavnih razlogov, da slaba banka ne doseže zastavljenega cilja, to je čiščenja bančnih bilanc in zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, še ugotavljajo.

Poudarjajo neodvisnost direktorjev v upravnem odboru Po mnenju komisije, ECB in IMF so v družbi za upravljanje terjatev bank tveganja še toliko bolj verjetna, saj bo država njen edini lastnik. Ključnega pomena za to je, navajajo, da bodo v upravni odbor imenovani neodvisni direktorji, ki bodo delovali v skladu s splošnimi principi transparentnosti in profesionalnosti v izogib kakršnim koli konfliktom interesa.

Neupravičena odločitev, da direktorji niso podvrženi protikorupcijski zakonodaji Odločitev, da direktorji slabe banke ne bodo podvrženi zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, po mnenju institucij ni upravičena, še posebej nenavadna pa se jim zdi odločitev, da družbi za upravljanje terjatev bank dovolijo neuradne stike z lobisti. Kot menijo predstavniki institucij, bi lahko to resno kompromitiralo delo omenjene družbe.

Menijo še, da bi morali biti kriteriji za imenovanje upravnega odbora natančneje določeni, prav tako odgovornost nadzora nad družbo za upravljanje terjatev bank. Zahtevajo tudi, da se natančno razčisti, ali bosta ministrstvo za finance in Banka Slovenije izvajala nadzor nad delom slabe banke zgolj prek medresorske komisije, ki jo predvideva zakon o slabi banki, ali bo to le eden od organov.

Preširoko zastavljeni cilji Učinkovitost nadzora postavljajo pod vprašaj tudi preveč široko zastavljeni cilji družbe za upravljanje terjatev, saj da so jasno določeni cilji nujni za zagotovitev transparentnosti, odgovornosti in učinkovitost operacij, ki jih bo družba izvajala. Skrbi jih tudi, da ureditev dopušča, da so neizvršni direktorji slabe banke člani političnih strank.

Poleg tega pa ima družba tudi veliko več pooblastil, kot je zgolj upravljanje premoženja, navajajo institucije in opozarjajo, da bi morali biti lastniški deleži v podjetjih kategorizirani glede na velikost deleža - ali je ta večji od polovice, med 25 in 50 odstotki ali manjši od 25 odstotkov. V primeru, ko bi družba pridobila popoln nadzor nad podjetji, pa bi bilo treba vzpostaviti ustrezni nadzor, ločen od nadzora preostalega premoženja.

Menijo tudi, da je neprimerno, da bo družba za upravljanje terjatev bank bankam lahko določala njihove strategije kreditiranja, v kateri naj bi spodbujali predvsem kreditiranje malih in srednje velikih podjetij. Opozorili so, da bi to lahko vodilo v boj med bankami za pridobitev tovrstnih komitentov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin