SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bratuškova: V spopad s sivo ekonomijo tudi z odškodninami za črne gradnje

2

termometer

Predlagane ukrepe vlade za spopad s sivo ekonomijo so podprli vsi socialni partnerji, je po prvi točki seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedala premierka Alenka Bratušek.

Med ukrepi je omenila povečanje pooblastil inšpektorjev, uvedbo odškodnin za črne gradnje in zakon o delu na črno. Sprememb v zvezi z davčnimi blagajnami očitno ne bo.

Člani ESS sicer podali nekaj manjših pripomb Kot je v izjavi za javnost pojasnila predsednica vlade, so člani ESS sicer podali nekaj manjših pripomb, kje bi bilo mogoče predloge še izboljšati. Te pripombe bodo zdaj preverili, vlada pa naj bi program ukrepov za boj zoper sivo ekonomijo sprejela v četrtek.

Dokument se bo sicer po besedah Bratuškove v nadaljevanju spreminjal in dopolnjeval; izvedene ukrepe bodo namreč iz njega brisali, vanj pa bodo dodajali nove.

Med ključnimi ukrepi za omejevanje sive ekonomije je premierka omenila povečanje pooblastil inšpektorjev, uvedbo odškodnin za črne gradnje ne glede na to, ali bodo te legalizirane ali ne, obdavčitev davčnega razkoraka ter sprejem zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

V zvezi z davčnimi blagajnami spremembe vsaj za zdaj niso predvidene V zvezi z davčnimi blagajnami, za katere si delodajalci in sindikati večinoma želijo, da bi dosegle vse poslovne subjekte, očitno spremembe vsaj za zdaj niso predvidene.

Bratuškova je namreč dejala le, da verjame, da bodo učinki od 1. julija obvezne uporabe računalniških programov, ki onemogočajo izbris računov (a ne dosežejo vseh poslovnih subjektov), takšni, kot so jih predvideli. Če ne bodo, bo vlada po izteku treh mesecev razmislila, kaj narediti, da bi jih popravili, je obljubila.

Premierka je dejala še, da bo vlada ukrepe v programu boja zoper sivo ekonomijo obravnavala z vso resnostjo. To stališče bo podprla tudi medijsko, tako da se bodo ljudje zavedali, da je treba plačevati davke, je sklenila.

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je dejal, da je treba sivo ekonomijo preganjati zlasti v kriznih časih. Tisti, ki ne delajo v sladu z zakonodajo in ne plačujejo davkov, obremenijo tiste, ki delajo pošteno in so zato čezmerno obremenjeni, prihodkov v blagajne pa kljub temu ni dovolj, je pojasnil. Tisti, ki ne delajo pošteno, so hkrati nelojalna konkurenca poštenim ljudem, je dodal.

Židan je spomin, da se ocene o obsegu sive ekonomije v Sloveniji razlikujejo Spomnil je, da se ocene o obsegu sive ekonomije v Sloveniji razlikujejo. Po državnem statističnem uradu znaša nekaj manj kot štiri milijarde evrov na leto, po ocenah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj oziroma Schneiderjevega inštituta, ki velja za referenco v EU, pa je sive ekonomije v Sloveniji od osem do deset milijard evrov, je navedel.

Slovenija ima podoben cilj kot nekatere druge evropske države, tj. sivo ekonomijo zmanjšati vsaj za polovico. "Tuje izkušnje kažejo, tudi izkušnje sosednje države, da je, če milijardo evrov sive ekonomije premaknemo pod luč, to približno 100 milijonov evrov dodatnih prilivov v državno in v druge blagajne," je dejal Židan.

Čufer: Sive ekonomije ne moremo rešiti z enim samim ukrepom Minister za finance Uroš Čufer je povedal, da sive ekonomije ne moremo rešiti z enim samim ukrepom. Veliko stvari, ki so zajete v predlagan dokument, je sicer že bilo že narejenih ali začetih, določene stvari pa še pripravljajo.

Čufer je ob tem opozoril na pet elementov. Spomnil je, da so bile s 1. julijem že uvedene davčne blagajne, ob julijskem vstopu Hrvaške v EU pa so se sprostile dodatne zmogljivosti v okviru Carinske uprave RS, ki so jih izkoristili za poostren nadzor in prisotnost na terenu. Ta se je od začetka julija bistveno bolj povečala, a je bila za zdaj še bolj informativne narave, kaznovalna pa še prihaja, je pojasnil.

Čufer meni, da bo inšpekcija potrebovala večja pooblastila, poleg načrtovane obdavčitve črnih gradenj so okrepili tudi delo na davčnem razkoraku, torej med prihodki in premoženjem posameznikov.

O številkah in morebitnem izplenu za zdaj ni želel ugibati "Tukaj predlagamo nekaj zakonodajnih sprememb, da po eni strani povečamo pooblastila, po drugi strani pa s pet na deset let podaljšamo časovno obdobje, v katerem lahko to pregledujemo," je dejal. O številkah in morebitnem izplenu za zdaj ni želel ugibati, saj bodo rezultati vidni v prihodnjih mesecih.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je med ukrepi opozorila na zakon o inšpekciji dela, ki je bil že usklajen v okviru posebne skupine socialnih partnerjev. Kot je spomnila, z njim krepijo inšpekcijsko službo z vidika nadzora in pristojnosti, uvaja institut strokovnega pomočnika, ki bo razbremenil inšpektorja, ter povečuje vključenost socialnih partnerjev.

Drugi ukrep je zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki pa še ni usklajen, saj je odprto vprašanje vpeljave vavčerskega sistema za plačevanje socialnih prispevkov na področju osebnega dopolnilnega dela, je pojasnila ministrica. Kot tretji ukrep je navedla spremembe zakona o urejanju trga dela, ki zadevajo "sivo področje" pravic delavcev oziroma agencije za posredovanje dela. V tej luči zaostrujejo pogoje za njihovo ustanavljanje.

Kopač Mrakova je dodala še, da se vlada proti sivi ekonomiji ne more bojevati sama, temveč se morajo v boj vključiti vsi. Nujno je zavedanje vsakogar, da je plačevanje davkov in prispevkov stvar ohranjanja socialne države, je sklenila.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin