Sreda, 29. 11. 2017, 4.02
6 let, 4 mesece
Boj za oblast v hranilnici, ki je v lasti domačih vplivnežev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,23
6
V Hranilnici LON, drugi najmanjši bančni ustanovi pri nas, se čez dobra dva tedna obeta nov spopad za oblast.
Več večjih delničarjev, nezadovoljnih s poslovnimi rezultati hranilnice, bo po naših informacijah na skupščini 14. decembra glasovalo za nezaupnico upravi, ki ji predseduje Jaka Vadnjal. S tem bi tlakovali pot njeni predčasni razrešitvi.
To bi v manj kot treh letih pomenilo že tretjo zamenjavo na vrhu Hranilnice LON, ki jo v zadnjih letih pesti tudi pomanjkanje kapitala.
Med lastniki premožni in vplivni Slovenci
Pobudnik glasovanja o (ne)zaupnici je Sergej Racman, nekdanji finančnik, zdaj pa igralničar in lastnik ljubljanskega Koloseja, ki ima sam obilo težav z upniki.
Sergej Racman je zahteval glasovanje o nezaupnici upravi Hranilnice LON.
Njegovo podjetje Alea Iacta je v začetku letošnjega leta kupilo za okoli milijon evrov delnic Hranilnice LON, s čimer je pridobilo okoli 10-odstotni delež v njenem lastništvu.
Vadnjalu očita več stvari:
- rezultati poslovanja močno zaostajajo za načrti, ki jih je potrdil nadzorni svet,
- neobvladovanje stroškov, ki se povečujejo hitreje od prihodkov,
- neuspešno prestrukturiranje in
- neuspešno unovčenje nepremičninskih naložb, kar je vodilo do slabitev in kapitalske neustreznosti.
“Ne gre za solo akcijo,” je Racman komentiral za Siol.net. Več ni želel povedati.
LON: očitki so neutemeljeni
V Hranilnici LON so Racmanove argumente za glasovanje o nezaupnici in očitke o slabem poslovanju označili kot neutemeljene. "Uprava LON-a je izpolnila vse zadane načrte, ki jih potrjuje nadzorni svet. Reden pregled nad izpolnjevanjem načrtov izvajata tako nadzorni svet LON-a kot regulator (Banka Slovenije)," so pojasnili.
Eden od največjih lastnikov Hranilnice LON je Otmar Zorn.
Glede na to, da je večina delničarjev na poletni skupščini glasovala proti razrešnici upravi pod vodstvom Vadnjala, je mogoče pričakovati, da bodo podprli tudi predlog nezaupnice.
Med večjimi lastniki Hranilnice Lon so sicer znani finančniki, obrtniki in drugi podjetniki.
Poleg Racmana so tu še eden od najvplivnejših poslovnežev pri nas Otmar Zorn, gradbinec Ivan Cajzek iz Rogaške Slatine, nekdanji član uprave Istrabenza Srečko Kenda, nekdanji generalni direktor IBM Janez Benčina, poslovneža Marko Mohar in Matjaž Satler …
Rezultati se poslabšujejo
Bilančna vsota hranilnice, ki zaposluje 119 ljudi, po zadnjih podatkih znaša okoli četrt milijarde evrov, septembra lani pa so v Kranju odprli 16. poslovalnico.
Za njimi je slabo poslovno leto. Povečali so kreditiranje podjetij, vendar se je v primerjavi z drugimi bankami zmanjšal portfelj posojil prebivalstvu. Upadle so tako čiste obresti kot čiste provizije, medtem ko so se obratovalni stroški močno povečali.
Čisti poslovni izid je bil še nižji kot v letu 2015 in je znašal slabih 200 tisoč evrov.
Hranilnica LON je sicer letos jeseni kot prva slovenska banka začela ponujati kripto valute na bankomatih. Na njih je mogoče kupiti tudi bitcoin in ethereum oziroma, bolje rečeno, vavčerje z omenjenimi valutami, ki jih bo morala stranka unovčiti na spletu.
Je v ozadju nekdanji alfa in omega?
Kdo vse je v ozadju tokratnega napada na Vadnjala, ni znano.
Do zdaj je bil njegov glavni nasprotnik Slavko Erzar, najvplivnejši človek v Hranilnici LON in njen ustanovitelj, ki je do lanskega "puča" več kot 20 let zasedal vodstvene položaje.
Upravi Hranilnice LON predseduje Jaka Vadnjal.
V njegovih rokah je tudi peščica prednostnih delnic, s katerimi je ozek krog delničarjev dolga leta obvladoval hranilnico. Veljavni statut namreč njihovim imetnikom omogoča veto na sprejetje glavnih skupščinskih sklepov - med drugim dokapitalizacijo.
Erzar je v letih od 1994 do 2006 predsedoval upravi. Nato se je preselil na položaj predsednika nadzornega sveta in za krmilo Hranilnice LON posadil svojega zdaj že nekdanjega zeta Teodorja Žepiča.
Decembra 2014 je Žepič iz osebnih razlogov odstopil, vodenje hranilnice pa je začasno prevzel kar Erzar. Nadzorniki so nato za novega prvega moža izbrali Vadnjala, pred tem dekana poslovne šole GEA College.
Zamenjal in bil zamenjan
Toda odnosi med Erzarjem in Vadnjalom so se kmalu začeli zaostrovati in maja lani dosegli vrelišče. Na koncu je krajšo potegnil Erzar.
Na zahtevo Banke Slovenije, ki naj bi neuradno grozila z izredno upravo, se je zgodila razrešitev nadzornega sveta s treh na pet članov.
Strategijo hranilnice je pomagal pisati Janko Medja, nekdanji prvi mož NLB.
Vanj je bil med drugim imenovan nekdanji predsednik uprave NLB Janko Medja, ki se je pohvalil, da bo "pomagal postaviti strategijo ustanove". Prevzel je tudi vodenje komisije za tveganja.
Nekaj tednov pred skupščino se je Erzar iz poslovnih razlogov odločil za zamenjavo obeh članov uprave, Vadnjala in Bojana Mandiča.
Dan po skupščini, na kateri je Erzar nepričakovano ostal pred vrati nadzornega sveta, pa so novi nadzorniki za člana uprave znova imenovali Vadnjala in Mandiča.
Obračunavanje s tožbami
Nedolgo zatem se je začelo vlaganje odškodninskih tožb.
Najprej je Erzar vložil tožbo proti hranilnici oziroma svojim nekdanjim kolegom. Ti mu niso ostali dolžni, saj so proti njemu in še dvema nekdanjima nadzornikoma vložili odškodninski zahtevek v vrednosti dobrih 111 tisoč evrov.
Za toliko naj bi bila oškodovana hranilnica zaradi nepravilnega prenehanja sodelovanja z nekdanjim predsednikom uprave Žepičem. Kljub odstopu iz osebnih razlogov naj bi za odpravnino prejel šest mesečnih plač.
Zaradi lastniških razprtij zamude pri dokapitalizaciji …
Obračune med zdajšnjimi in nekdanjimi lastniki spremljajo tudi informacije o prodaji hranilnice. Ta že dalj časa išče strateškega partnerja oziroma večjo finančno ustanovo, ki bi poskrbela za njeno kapitalsko ustreznost.
Med interesenti se je omenjalo nekatere domače in tuje finančne institucije.
Na prihajajoči skupščini bodo tako še enkrat več (verjetno neuspešno) odločali o tem, da bi prednostne delnice spremenili v navadne delnice, s čimer bi Erzarju odvzeli moč in hkrati olajšali morebitno iskanje svežega kapitala.
Poskušali bodo tudi spremeniti statut in povečati obseg odobrenega kapitala, s čimer bi odprli vrata novi oziroma večji dokapitalizaciji.
Na dnevnem redu je tudi predlog preimenovanja v LON banko.
.. in ukrepi Banke Slovenije
Ravno zaradi lastniških razprtij se je zavleklo reševanje Hranilnice LON pred kapitalsko neustreznostjo.
Banka Slovenije je od Vadnjala in Mandiča zahtevala, da najpozneje do konca novembra lani poskrbita za ustrezno dokapitalizacijo oziroma povečanje kapitala, vendar je “ugotovljeno kršitev odpravil z zamudo" šele konec marca letos.
Zaradi tega je centralna banka pri obeh članih uprave hranilnice ugotovila "kršitev dolžnosti in odgovornosti člana uprave" po zakonu o bančništvu. Ko so delničarji zagotovili sveži kapital, pa je Banka Slovenija postopek ustavila.
6