Vrednost najbogatejših se je med finančno krizo malo ustavila, nato pa po letu 2010 doživela nov razcvet. Z denarjem se prek lobiranj krepijo interesi bogatih in vedno manj sliši revni del populacije.
Odstotek najbogatejših bo kmalu ujel preostalih 99 odstotkov prebivalcev
Svetovna finančna kriza je nekoliko oklestila vrednosti delnic podjetij in s tem omejila zmanjševanje razlike med enim odstotkom najbogatejših Zemljanov in vrednostjo preostalih 99 odstotkov populacije. Po letu 2009 se je razlika začela zmanjševati, tako da bo glede na projekcije nekje v letu 2016 najbogatejši odstotek prebivalcev nadzoroval enako količino denarja kot preostalih 99 odstotkov prebivalcev skupaj.
Taka neenakost oziroma koncentracija kapitala je lahko nevarna, saj je slaba za rast in upravljanje. Zanemarjajo se potrebe navadnih ljudi in zmanjšuje se slišnost njihovega glasu.
Za skupno vrednost 50 odstotkov najrevnejše populacije potrebnih vedno manj milijarderjev
Najrevnejših 50 odstotkov prebivalcev oziroma približno 3,5 milijarde prebivalcev je imelo leta 2010 v rokah toliko bogastva kot 388 najbogatejših Zemljanov skupaj. Leta 2014 je njihovo vrednost v bogastvu izenačilo že prvih 80 najbogatejših prebivalcev skupaj. Najbogatejših 80 prebivalcev je od leta 2009 podvojilo svojo nominalno vrednost, medtem ko se je skupna vrednost najrevnejših 50 odstotkov populacije zmanjšala.
Največ jih krepi bogastvo v finančnem in zavarovalniškem sektorju
V letih 2013 in 2014 je bilo 1761 milijarderjev. Malce več kot tretjina od teh je svoje bogastvo podedovalo oziroma ga povečevalo. Bogati izkoriščajo svoj denar za lobiranje in s tem utrjujejo svoje interese, torej kopičenje denarja. Približno 20 odstotkov milijarderjev bogati v skupini finance in zavarovalništvo, torej v sektorju, ki je njihovo bogastvo med marcem 2013 in 2014 povečalo za 11 odstotkov.
2
