Petek, 2. 6. 2017, 9.05
6 let, 6 mesecev
Bo NLB sploh kdaj prodana?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,33
5
Ali se bo prodaja NLB nadaljevala in kaj odločitev o odločanju vlade pri prodaji pomeni za sodelovanje s potencialnimi vlagatelji, smo vprašali finančne analitike. Luka Gubo pravi, da je prodaja smiselna, saj politiki niso podjetniki in ne znajo voditi "biznisov". Pravi še: "Skačejo levo in desno, v tem so zelo podobni Donaldu Trumpu."
V skladu z nedavno spremenjenimi zavezami do Bruslja mora Slovenija do konca tega leta prodati najmanj 50 odstotkov Nove Ljubljanske banke. Preostanek do 75 odstotkov minus eno delnico, kolikor predvideva tudi strategija upravljanja državnih naložb, mora država prodati do konca leta 2018. A postopek prodaje se vse bolj zapleta.
Vlada zavrnila ministrico
Vlada je v začetku tedna zavrnila predlog finančne ministrice Mateje Vraničar Erman, da bi država jamčila kupcem za morebitne obveznosti, ki bi izhajale iz tožb hrvaških bank proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki zaradi tamkajšnjih deviznih varčevalcev.
V četrtek je nadzorni svet SDH, ki ga vodi Damijan Belič, odločil, da ne da soglasja k predlogu razpona ponudbene cene za delnico NLB. Upravi SDH, v njej sta predsednica Lidia Glavina in Nada Popović, so priporočili, da o tem vprašanju zahteva odločanje vlade kot skupščine. Uprava je zahtevo že poslala na vlado, neuradno pa je slišati, da naj bi ta o tem vprašanju odločala prihodnji četrtek.
Luka Gubo, Finančni trgi: Naši politiki so zelo podobni Trumpu
"Naši politiki so zelo podobni Donaldu Trumpu, saj skačejo levo in desno, samo malce bolj uglajeni so."
To se mi zdi malo smešno. Vlada je postavila SDH in mu dala določeno vlogo. Vodstvo SDH ima nalogo, da skrbi in odloča točno o tem. Za to so tudi plačani. To kaže na to, da si tega ne upajo, da je vse politično in da nočejo prevzeti odgovornosti, ali pa jim vlada ne zaupa. Ne vem, zakaj so jih nastavili, če jim zdaj ne zaupajo te odločitve.
Ne vem, kaj se bo v prihodnje dogajalo v tem mandatu glede prodaje NLB, ker so naši politiki zelo podobni Donaldu Trumpu, saj skačejo levo in desno, samo malce bolj uglajeni so. Smo pod prisilo Evropske komisije, da banko prodamo, kar je tudi edino smiselno in logično, ampak ne vem, kaj bodo naredili ti naši politiki.
Prodaja NLB je smiselna, ker politiki niso podjetniki in ne znajo voditi 'biznisov', vse, kar znajo narediti, je, da svojim kolegom napolnijo žepe, ne znajo pa poskrbeti za dobrobit zaposlenih in dobro poslovanje podjetja.
Matej Šimnic, Alta Skladi: Odlaganje prodaje zmanjšuje kredibilnost
"Politiki imajo precej več koristi, če so proti prodaji kot za prodajo."
Odlaganje prodaje dodatno zmanjšuje kredibilnost pri vlagateljih, to pa bi se lahko odrazilo tako pri ceni za NLB kot tudi v primeru prihodnjih prodaj, med katerimi Slovenijo čaka še privatizacija Abanke.
Verjetno v trenutni vladi ni interesa za prodajo NLB. Politiki imajo namreč precej več koristi, če so proti prodaji kot za prodajo. Zaradi napačnega razumevanja "nacionalnega interesa" bi z zagovarjanjem privatizacije politiki lahko izgubili kar nekaj podpore volivcev, državno lastništvo NLB pa obenem pomeni tudi bolj neposredne koristi vladajoče elite.
Čeprav od Evropske komisije ne pričakujem najbolj rigoroznih ukrepov, ne verjamem, da bi dovoljevali neskončno odlašanje s prodajo - še posebej ob pomanjkanju objektivnih razlogov. Popuščanje pri sprejetih zavezah bi namreč dolgoročno Evropsko komisijo lahko stalo kredibilnost, to pa bi ji lahko škodilo predvsem v primeru precej večjih držav, kot je Slovenija.
Matej Tomažin, finančni poznavalec: Resni vlagatelji nas raje preskočijo
"Takšen pristop prodaje povzroča veliko negotovosti, kar se v finančnem svetu plačuje z nižjo ceno."
Aktualni postopek prodaje NLB je relativno netransparenten, kar bo imelo vpliv na prodajno ceno. Zunanji opazovalec zaznava nenadne premike levo in desno, ni gladko začrtane poti. Takšen pristop prodaje povzroča veliko negotovosti, kar se v finančnem svetu plačuje z nižjo ceno. Vlagatelj namreč ne ve, kaj lahko pričakuje.
Drugi vidik je prodaja banke s starim konceptom poslovanja prek klasičnih poslovalnic in velikega števila zaposlenih. Morebitni vlagatelji v tradicionalne banke morajo deloma upoštevati prihajajoči trend digitalizacije bančništva. Posledično se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo s prodajo NLB.
Zadnje odločitve odgovornih kažejo, da gre za vroč kostanj, ki si ga upa prijeti malo ljudi. Privatizacija v Sloveniji bi morala biti že zdavnaj končana, a ker ni, nas mednarodna javnost jemlje z zadržkom. Posledično nas vlagatelji preprosto preskočijo. Vsako sodelovanje jih namreč stane. Resni vlagatelji se raje zahvalijo in iščejo druge, bolj resne priložnosti.
Domen Granda, finančni analitik GBD: Na koncu bo vlada prodala le hčerinske družbe
"Vlada bo na koncu namesto celotne NLB prodala samo hčerinske družbe."
Transparenten način prodaje je podlaga za uspešen postopek prodaje in realizacijo maksimalne mogoče kupnine.
Visoka politična vpetost in dejstvo, da gre za prvo javno ponudbo delnic (IPO), da ni poroštva za LB, da se je zgodila vinkulacija delnic oziroma omejitev razpolaganja z delnicami za bodoče lastnike in da nadzorni svet SDH ni dal soglasja k razponu ponudbene cene, se bosta odrazila v manjšem povpraševanju in nižji ceni delnice.
Sam menim, da se ponavlja scenarij Telekoma Slovenije in da bo vlada na koncu namesto celotne NLB prodala samo hčerinske družbe.
5