SiolNET. Posel danes Služba
Vsebino omogoča Biotehniška fakulteta
  • Messenger
  • Messenger
Visoka obletnica Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Prvih uspešnih sedem desetletij ljubljanske Biotehniške fakultete

laboratorijske vaje študentov, Biotehniška fakulteta
Foto: Biotehniška fakulteta
Vsebino omogoča Biotehniška fakulteta

Od leta 1947 uspešnih zgodb ne ustvarja zgolj Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, v njenih okvirih se rojevajo tudi uspešne zgodbe njenih diplomantov, podiplomskih študente in zaposlenih.

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani danes izvajajo študijske programe prve, druge in tretje stopnje na devetih temeljnih področjih: agronomija, biologija, biotehnologija, gozdarstvo, krajinska arhitektura, lesarstvo, mikrobiologija, zootehnika in živilska tehnologija.

Tradicija, ki je še precej daljša

Toda tradicija najstarejšega izmed študijev, ki jih danes izvajajo na Biotehniški fakulteti, študija biologije, je še precej daljša, sega vse do davnega leta 1919.

Še daljšo tradicijo, več kot 200-letno, ima najstarejša ustanova znotraj ljubljanske univerze: botanični vrt so ustanovili že leta 1810 in je danes del Biotehniške fakultete.

Tradicija ljubljanskega botaničnega vrta, ki je del Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, obsega več kot 200 let. Tradicija ljubljanskega botaničnega vrta, ki je del Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, obsega več kot 200 let. Foto: Biotehniška fakulteta

V koraku s hitrim razvojem biotehnologij in naravnih znanosti

Današnja Biotehniška fakulteta je skozi čas spreminjala ime skladno z razvojem znanosti in krepitvijo dejavnosti. Ob ustanovitvi leta 1947 se je imenovala Agronomska fakulteta, a so jo že dve leti pozneje preimenovali v Agronomsko in gozdarsko fakulteto.

Leta 1953 je fakulteta ponovno razširila svoje ime v Fakulteto za kmetijstvo, gozdarstvo in veterinarstvo, svoje vseobsežno ime Biotehniška fakulteta pa ponosno nosi od leta 1961.

Uspehi fakultete, diplomantov, doktorandov, zaposlenih

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je od leta 1953 do konca leta 2016 na vseh dodiplomskih študijskih programih diplomiralo 17.594 diplomantov, od tega na višješolskem študiju 2.366, na visokošolskem strokovnem študiju 1.742, na univerzitetnem 11.071, na prvi stopnji univerzitetnega študija 2.000 in na prvi stopnji visokošolskega strokovnega študija 415 diplomantov. Od leta 2012, ko je obveljal bolonjski sistem, je na drugi stopnji magistrskega študijskega programa študij končalo 579 magistrov.

Od leta 1953 do konca koledarskega leta 2016 je na Biotehniški fakulteti specializacijo končalo 36 študentov, magisterij znanosti 1.169 študentov in doktorat znanosti 1.171 študentov (pri doktorjih znanosti gre za skupno število vpisanih na nebolonjske in bolonjske doktorske študijske programe).

Njihove zgodbe o poklicnem in osebnem uspehu so jamstvo, a tudi zaveza za nadaljevanje uspešnega delovanja fakultete. Vsem je namreč skupno izjemno delovno okolje, polno priložnosti, tudi s sodelovanjem in izmenjavami s sorodnimi ustanovami v tujini. Ni čudno, da povsod pri njihovih izjavah prevladujejo presežniki.

Prisluhnite besedam diplomantov vseh študijskih smeri Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zastavili smo jim tista vprašanja, ki so bodočim študentom najbolj pomembna:

1. Na kaj najprej pomislite ob omembi Biotehniške fakultete?

2. Kakšen je vaš življenjski moto?

3. Zakaj ste se odločili prav za to študijsko smer?

4. Kakšno je bilo vaše študentsko življenje?

5. Kaj priporočate mladim, ki se odločajo glede študija?

Biotehniška fakulteta Foto: Biotehniška fakulteta

AGRONOMIJA: dr. Sabina Šegula, predavateljica, raziskovalka, vodja razvojnega tima, Biotehniški center Naklo

1. Učenje v naravi, terenske vaje.

2. Nikoli ne pusti, da ti kdo vzame sanje. Upaj si in pusti odprta vrata izzivom ter verjemi vase.

3. Po končani srednji šoli sem imela kar nekaj idej, ki so bile vse povezane z naravo. V tistem času je oče prevzel kmetijo in življenje se nam je zelo spremenilo. Kar je bilo prej bolj hobi, je postala realnost. Hkrati je v meni še vedno tlela ljubezen do oblikovanja, vendar ne v povezavi z arhitekturo, ampak z rastlinami. Zasledila sem, da je v študiju agronomije tudi kanček okrasnih rastlin, in tako je bila to moja odločitev. Ko si človek izbere smer študija, je to le splošna usmeritev, potem pa se pokaže, katere ozke poti so primerne zanj in njegov cilj.

4. Moram reči, da sem imela srečo in dobila čudovite sošolce in sošolke. Seveda smo imeli kakšno zabavo, medkulturni dialog med Gorenjci in Štajerci. Kot Gorenjka sem bila gostiteljica kolegov, ko smo šli poleti na Blejsko noč. Ko je prišel čas trgatve, pa smo bili tako v Prekmurju kot po čudovitih gričih med Jeruzalemom in Ormožem. V timu smo skrbeli drug za drugega in si pomagali pri učenju. Obvezna praksa mi je bila pisana na kožo, saj sem tri mesece delala v cvetličarni Bloomen Losli v Oltnu v Švici. Tam je padla končna odločitev, da se bo moje življenje vrtelo okoli oblikovanja cvetja.

5. Vsak zase ve, koliko je zmožen. Predvsem je to prvo merilo, da se na samem začetku ne preceniš. Poklici, ki jih dobijo dijaki v poklicno-tehniških usmeritvah, lahko zelo osrečujejo ljudi. Ko se nekdo vseeno odloči, da bo šel na fakulteto, se mora zazreti sam vase, ne pa poslušati zunanjega sveta. Res je, da so mikavne ponudbe, ko imaš zagotovljeno službo, vendar ne smemo pozabili, da se s službo lahko "poročimo" za nekaj desetletij. Kar boš študiral, mora vsaj delno ustrezati tvojim skritim željam. Naj bo vaš hobi vaša zaposlitev. Le tako boste srečni.

Biotehniška fakulteta Foto: Biotehniška fakulteta

BIOLOGIJA: Martin Kavšček, biolog, biotehnolog in optimist, molekularni biolog v podjetju Acies Bio v Ljubljani

1. Na prijatelje.

2. "Samo to vem, da nič ne vem." Sokrat

3. Že odkar pomnim, me je zanimalo naravoslovje, v srednji šoli sem dobil tudi akvarij in se prek tega navdušil nad procesi, ki potekajo v naravi. Pri študiju biologije sta me pritegnili širina in raznolikost znanja, ki ga pridobiš med študijem.

4. Bil sem kampanjski študent, zmeraj me je poleg študija zanimalo še ogromno drugih stvari. Rad sem imel terensko delo v okviru Društva študentov biologije in študentske tabore. Proti koncu študija sem prek Erasmusa opravljal tudi prakso na univerzi v Yorku, kjer sem dobil res neprecenljive praktične izkušnje za delo v laboratoriju.

5. Menim, da je pomembno izbrati študij, ki te veseli, poleg tega pa ne smeš zanemariti splošne zaposljivosti na tem področju. Predvsem mladim polagam na srce, da najboljše ocene na faksu ne pomenijo veliko, če se hkrati ne izobražujejo še neformalno na drugih področjih. Vsakemu študentu priporočam tudi vsaj kratko izmenjavo nekje v tujini, saj bodo tako pridobili veliko novih izkušenj in tudi poznanstev, ki jim bodo v začetku karierne poti zelo koristila.

 

BIOTEHNOLOGIJA: Jernej Turnšek, doktorski študent na Harvardu, trenutno gostujoči raziskovalec na Scripps Institutu za Oceanografijo v Kaliforniji.

1. Pomislim na naravo, košarko, Rožnik.

2. "Ne hodi tja, kamor te vodi pot, ampak pojdi tja, kjer ni nobene poti, in tam pusti za seboj sled." Ralph Waldo Emerson

3. Od nekdaj me je vleklo k naravoslovju. Študij biotehnologije je bil takrat povsem svež, ponujal je podlago tako za osnovne kot tudi bolj neposredno uporabne raziskave. Moderne biotehnologije so bile v porastu, tako da je študij kot paket ponujal "nekaj novega in drugačnega", kar me je pritegnilo.

4. Kar vse po malem, žal pa nisem bil na izmenjavi, kar morda malo obžalujem. To bi toplo priporočal vsem študentom. Tuje okolje te "prevetri", vrže iz cone udobja, obogati s številnimi izkušnjami in nazadnje vrne močnejšega. Priložnosti za raziskovanje sem poiskal tako znotraj okvirov programa kot tudi zunaj njih. Kljub motiviranosti za študij me to ni odvrnilo od športa, ki je bil in ostaja izjemno pomemben v mojem življenju. Zastopal sem barve košarkarskih ekip Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani, poleg tega pa igral v treh slovenskih košarkarskih klubih na Vranskem, v Celju in Ilirski Bistrici.

5. Eden od ključev do uspeha je zavedanje, da je študij zgolj okvir za pot, ne čarobna palica, ki bi sama po sebi odpirala vrata. Izpopolnjevanje in učenje sta danes del vsakdana ne glede na poklic, študij pa je lahko ob dovolj samoiniciativnosti odskočna deska, da usvojite takšen način razmišljanja. Bodite lačni znanja, bodite potrpežljivi, dvomite, raziskujte, tvegajte! In odneslo vas bo daleč …

Gozdar med odgovorno nalogo zajezitve in saniranja škode zaradi lubadarja v gorenjskih gozdovih. Gozdar med odgovorno nalogo zajezitve in saniranja škode zaradi lubadarja v gorenjskih gozdovih. Foto: Matej Leskovšek

GOZDARSTVO: Boris Rantaša, Gozdarski inštitut Slovenije (po 22. 2. 2017 Zavod za gozdove Slovenije)

1. Vsebinsko širok in zanimiv študij na mednarodni ravni.

2. Življenjskemu motu bi se raje izognil.

3. Za študij gozdarstva sem se odločil, ker so me že od mladih nog zanimali narava in gozdovi. Želel sem si tudi poklica, kjer delovnik vsaj delno poteka na terenu.

4. Študijske obveznosti sem večino študija opravljal precej kampanjsko, sem pa med študijem ves čas delal kot študent na Zavodu za gozdove Slovenije in v drugih gozdarskih organizacijah. Aktiven sem bil tudi v nevladnih in (mednarodnih) študentskih organizacijah. V začetnih letih študija je bilo tudi veliko priložnosti za zabavo. Gozdarsko prakso sem po spletu naključij opravljal pri islandski gozdarski službi, ob koncu študija pa sem že delal kot svetovalec na področju gozdarstva.

5. Študij gozdarstva je izjemno zanimiv in ga toplo priporočam vsakemu, ki se zanima za naravo in gozdove. Gozdarska diploma doma in po svetu odpira številne lepe in zanimive karierne poti, vendar je za uspeh potrebno precej iniciativnosti in iznajdljivosti. Tistim, ki se bodo odločili za študij, priporočam, da pred diplomo preizkusijo čim več "potencialnih" delodajalcev in različnih del v zares širokem spektru, ki ga omogoča diploma iz gozdarstva.

 

KRAJINSKA ARHITEKTURA: Ana Ogrič, mag. inž. kraj. arhit., vodja blagovne znamke in svetovalka pri Arhitekturnem nasvetu, Zavod za uravnotežen prostorski razvoj AKSA

1. Sproščeno vzdušje, stik z naravo, super študij!

2. Bodi srečen.

3. Za študij sem pravzaprav izvedela tik pred zdajci. Ko sem izvedela, da obstaja študij krajinske arhitekture, me je nemudoma pritegnilo. Najbolj me je privlačilo to, da delaš z "živim materialom", s katerim ustvarjaš prostor. Zanimalo me je, kako lahko prek tega v prostor vnašaš posebno dinamiko in različna občutenja. Kasneje se je izkazalo, da gre za veliko bolj kompleksno, ustvarjalno in načrtovalsko področje.

4. Pri predmetih, ki so to zahtevali, sem delala sproti. Tudi sam sistem dela, sploh pri načrtovalskih projektih, je zastavljen tako, da iz tedna v teden nadgrajuješ svojo zasnovo in jo na korekcijah s profesorjem/-ico preverjaš. Pri predmetih, ki so bili bolj teoretične narave, pa sem se učila kampanjsko – med izpitnim obdobjem. Bila sem na strokovni praksi v Dublinu po končanem magisteriju, kar je bila nedvomno izjemno koristna izkušnja.

5. Bodočim študentom priporočam, da resnično izberejo tisto, kar jih veseli. Če jih veseli študirati, naj študirajo na vso moč, če jih študij ne veseli, naj se ne odločijo za študij, če ne vedo, kaj jih veseli, naj poskusijo in bodo videli. V vsakem primeru naj izberejo tisto smer, kamor jih vleče, saj bodo le tako delali z veseljem in iz sebe privabili tisto, v čemer so najboljši (čeprav morda še ne vedo, v čem so najboljši). Tako da pogumno naprej, ne bojte se neznanega in z veseljem nabirajte nove izkušnje!

Lepota lesa je nenadomestljiva! Lepota lesa je nenadomestljiva! Foto: Ana Kovač

LESARSTVO: Denis Plavčak, vodja razvoja in proizvodnje na oddelku Les, Satler okna in vrata

1. Novo okolje, Ljubljana, študentski dom, kolegialen/spoštljiv/preprost pristop profesor – študent, najboljši sošolci/kolegi!

2. "Do dobrega življenja vodita ljubezen in znanje – ljubezen ga navdihuje, znanje usmerja." Bertrand Russell

3. Že kot otrok sem vzljubil lepoto lesa. Pozneje sem na Srednji lesarski šoli pridobil spretnosti, kako ga izoblikovati oz. obdelati v čudovite izdelke. Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete sem spoznal njegove natančne lastnosti. Dobil sem ogromno odgovorov, ki sem jih želel vedeti. Oddelek za lesarstvo mi še po študiju ponuja odprta vrata za kakršnokoli vprašanje! Želim, da bi les kot alternativni vir (bogastvo) v Sloveniji naredil ogromen korak tako v fazi razvoja kot v realizaciji s postavitvami raznih lesnoobdelovalnih centrov. Zelo sem ponosen, da lahko kanček k temu zdaj prispevam kot lesar.

4. To so najboljša leta. Treba je ujeti pravo razmerje vsega. Edino, za kar mi je malce žal, je to, da nisem izkoristil študija na izmenjavi. Verjamem, da bi bila to neprecenljiva izkušnja in moje dopolnilo k vsemu. Razni projekti in študijsko delo pa dopolnjujejo urnik študijskih obveznosti. Oddelek za lesarstvo ponuja ogromno priložnosti za raziskovanje, tako da se vedno znova pojavljajo projekti z vabljivo vsebino.

5. Skupaj lahko opažamo ponovno prebujanje lesa v najrazličnejših izdelkih. Prihodnost temelji na naravnih in ekoloških materialih. Čedalje pogosteje gradimo lesene pasivne hiše, notranjo pohištvo iz masivnega lesa je zelo iskano in cenjeno. Pri stavbnem pohištvu gre smer prav tako v prid lesarjem; če smo nekoč lesena okna zamenjevali s plastičnimi, jih danes vsi zamenjujejo z lesenimi. Les je zelo zanimiv z vidika okoljevarstva, saj je sposoben vezave, ekvivalentne dvema tonama CO2. Tako lahko živimo v bistveno boljšem/čistejšem okolju. Slovenija je pravi zaklad lesa in edino prav je, da les preoblikujemo v izdelke, ki bodo "živi" še veliko let in prispevali k boljšemu počutju, zato je prava odločitev študij lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

 

MIKROBIOLOGIJA: Miha Avberšek, samozaposlen v Mikrobiologiji Avberšek, d.o.o

1. Živalski vrt.

2. V vsaki situaciji se lahko usedeš na kamen in zjokaš. Nikoli se ne odloči za to možnost, ker je vsaka druga boljša!

3. Odločitev za študij je padla že v prvem letniku srednje šole. Prepričan sem bil, da bom delal z virusi v najnevarnejših laboratorijih. Zakaj tako? Pravzaprav ne vem, vsekakor pa sem se za študij odločil zaradi zanimanja, ne zaradi "službe".

4. Bil sem malo več kot povprečen študent. Trudil sem se obiskovati vsa predavanja, vaje pa so bile tako ali tako obvezne. Izpite sem opravljal bolj ali manj sproti, ker mi je bilo tako najlažje. Zanimale so me tudi izkušnje v tujini, vendar mi ni uspelo priti na izmenjavo, ker tega v mojih časih ni nihče počel. Poleg študija sem imel še številne druge aktivnosti, predvsem športne, ki sem jih zlahka umestil med preostale obveznosti. Poskusil sem celo z vzporednim študijem biokemije, vendar sem ugotovil, da bi preprosto pregorel. Če povzamem  uspelo mi je združiti študij, aktivno življenje in zabavo.

5. Glavna stvar pri izboru študija naj bo predvsem zanimanje za tematiko. Izbiranje študija po načelu, da bomo imeli na koncu službo, je zgolj metanje peska v oči. Dobri študenti so po mojem mnenju samo tisti, ki jih stvari zanimajo. Kdor se zgolj uči, ne bo nikoli dosegel "nečesa več".

Za naravo, v naravi – skupna imenovalca študijskih smeri na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Za naravo, v naravi – skupna imenovalca študijskih smeri na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Foto: Biotehniška fakulteta

ZOOTEHNIKA: Žiga Jenšterle, lastnik Ekološke kmetije Jenšterle, ki se ukvarja z vzrejo govedi ter prodajo ekološke teletine in ekoloških mesnih izdelkov

1. Vrh stroke na različnih področjih kmetijstva.

2. Moč je v znanju.

3. Za študij zootehnike sem se odločil, ker sem se že od mladih nog navduševal nad kmetijstvom in proste dni najraje preživljal na dedkovi kmetiji.

4. Na začetku sem bil priden študent, ki je delal vse sproti, ker pa sem znanje, ki sem ga pridobival med študijem, prenašal v prakso in ker je kmetija z leti rasla, se je diploma zavlekla za kar nekaj let. Za izmenjave ni bilo časa, ker kmetija zahteva celega človeka, sedem dni na teden, 365 dni na leto.

5. Mladim priporočam, naj študirajo tisto, kar jih veseli. Študij naj izkoristijo maksimalno in pridobijo čim več znanja. V času študija naj navežejo čim več stikov, ki jim bodo kasneje koristili na njihovi poslovni poti.

 

ŽIVILSTVO IN PREHRANA: Klemen Saje, magister inženir živilstva, Kmetijska zadruga Metlika, program vino.

1. Odlični profesorji, fakulteta za življenje.

2. Tisočkilometrska pot se začne s prvim korakom.

3. Za študij živilstva in prehrane sem se odločil zaradi širine samega študija. Naravoslovne vede so me od nekdaj zanimale, vendar se nisem nikoli popolnoma našel le v kemiji, biologiji in preostalih naravoslovnih predmetih. Želel sem najti interdisciplinaren, življenjsko uporaben naravoslovni študij, študij živilstva in prehrane pa se je temu najbolj približal.

4. Kot študent sem bil zelo aktiven na veliko področjih. Bil sem aktiven član Društva študentov živilstva in prehrane, pomagal sem pri organizaciji izletov in zabav, bil pobudnik najrazličnejših projektov, udeležil sem se tudi Erasmusove študijske izmenjave v Romuniji in Erasmusove prakse v Belgiji. Študij sem jemal resno, saj sem vedel, da sem v Ljubljano prišel v prvi vrsti po znanje, seveda pa je bilo vmes tudi precej prostega časa za zabavo in druženje.

5. Vsem mladim, ki se odločajo za študij, svetujem, da študirajo tisto, kar jih zanima, in da ne študirajo samo zato, da študirajo. Treba se je zavedati, da je veliko lažje in lepše študirati, če znanje pridobivaš z vnemo in veseljem. Čeprav je velikokrat težko, se je vsakokrat treba spomniti, da je za pomembne stvari v življenju treba trdo delati in da dobri rezultati ne pridejo sami od sebe.

Sedemdeset let Biotehniške fakultete v Ljubljani – jamstvo in zaveza za še več uspešnih zgodb zdajšnjih in bodočih diplomantov, magistrov in doktorjev znanosti Sedemdeset let Biotehniške fakultete v Ljubljani – jamstvo in zaveza za še več uspešnih zgodb zdajšnjih in bodočih diplomantov, magistrov in doktorjev znanosti

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin