SiolNET. Posel danes Služba
4,60

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Če bo še naprej toliko delala, lahko šefica Yahooja izgori

4,60

termometer

stres pisarna
Foto: Thinkstock

Ena izmed posledic preobremenitve na delovnem mestu je lahko izgorelost. Ta lahko vodi v razvoj številnih bolezni, celo raka. Znan je primer šefice Yahooja Marisse Mayer, ki je nedavno povedala, da je pred prevzemom najvišjega položaja v podjetju delala po 18 ur dnevno. Koliko pa je sploh priporočljivo delati in kakšne so vaše pravice?

Marissa Mayer je v intervjuju za Bloomberg razkrila, da je v Googlu, kjer je bila zaposlena, preden je prevzela vajeti Yahooja, na teden delala tudi po 130 ur. Kot je dejala, je to mogoče, če strateško načrtuješ svoje spanje, prhanje in kako pogosto greš na stranišče. V prvih petih letih v podjetju je vsaj eno noč na teden tudi preživela v pisarni.

Vsak dan je delala več kot 18 ur

Intervju s šefico Yahooja, ki je sicer pred kratkim temeljno dejavnost podjetja odločil prodati telekomunikacijskemu velikanu Verizonu, je vzbudil veliko pozornosti. Ampak ne zaradi visoke delovne etike šefice Yahooja, pač pa zaradi nehumanega delovnega tempa. Če gre verjeti Mayerjevi, je namreč vsak dan v tednu v povprečju delala več kot 18 ur.  

Koliko ur na teden je priporočljivo delati?

Pa lahko človek sploh običajno funkcionira, če dela 18 ur na dan? Zdravnik Andrej Viršček, ki se ukvarja z medicino dela, pravi, da je delovni čas določen – to je 40 ur. "Francozi so ga na primer skrajšali na 35 ur, nekateri delajo le tri dni na teden in imajo več zaposlenih. Predvsem je veliko odvisno, kakšno je delo, koliko je človek star … dolgoročno pa pri daljšem urniku, kot je 40 ur, gotovo pregorevaš." 

Šefica Yahooja Marissa Mayer je povedala, da je v prejšnji službi delala tudi po 130 ur na teden. Šefica Yahooja Marissa Mayer je povedala, da je v prejšnji službi delala tudi po 130 ur na teden. Foto: Reuters

Dodaja, da je osem ur na dan čisto dovolj, za izmensko delo pa bi bil najbolj priporočljiv sistem 7, 8, 9: sedem ur ponoči (ob štirih zjutraj je človeški bioritem najnižje, storilnost je najmanjša), dopoldanska izmena bi bila dolga devet ur, popoldanska pa osem. Sam vidi, da večina ljudi, vsaj tisti v uradih in na ministrstvih, nekega urnika nima, ampak morajo delo opraviti. Delajo, dokler delo ni opravljeno.

Izgorelost lahko povzroči nevarne zdravstvene zaplete

Če z delom pretiravamo, lahko pride tudi do izgorelosti. "Če nekdo izgorelosti ne prepozna dovolj zgodaj, lahko pride do množice psihosomatskih obolenj od raka do avtoimunih bolezni," dodaja Viršček. 

"Tudi človeška energija je končna. Človek obnemore in potem je težko spet začeti, tudi prej se nato izčrpa. Pri starejših, zdaj, ko se delovna doba daljša, s staranjem zmožnost za delo upada. Druga težava pa je motivacija, miselna naravnanost. Če nekdo dela, kar želi, bo delal več brez težav, kot pa nekdo, ki dela nekaj, česar ne želi, kar ga utruja."

Kaj pravi zakon

delavec Foto: Thinkstock

V Sloveniji pravila igre med delodajalcem in delavcem določajo zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti.  

Zakon sicer določa (143. člen ZDR-1), da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, delavec, ki dela polni delovni čas, pa ima med delom pravico do odmora, ki traja 30 minut in se šteje v delovni čas. 

Na mesec lahko opravite največ 20 nadur

Delavec je na zahtevo delodajalca dolžan opravljati tudi nadurno delo (144. člen ZDR-1). To lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Nadurno delo pa lahko s soglasjem delavca traja tudi prek letne časovne omejitve 170 ur, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V tem primeru pa mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

Koliko je bilo kršitev v letošnjem letu

Inšpektorat za delo Foto: STA

Na inšpektoratu za delo so letos do konca julija ugotovili 402 kršitvi glede delovnega časa. Od tega 252 glede razporejanja delovnega časa in 140 glede nadurnega dela. Inšpektorat je letos prav tako ugotovil 165 kršitev glede zagotavljanja odmorov in počitkov, od tega se jih je 74 nanašalo na počitek med zaporednima delovnima dnevoma, 78 pa na tedenski počitek.

Lani kar 722 kršitev zaradi delovnega časa

V lanskem letu pa so inšpektoratu ugotovili 722 kršitev, ki so se nanašale na delovni čas. Od tega je 514 kršitev predstavljalo kršitve glede razporejanja delovnega časa, 170 je bilo kršitev o nadurnem delu, inšpektorji pa so pogosto tudi ugotovili, da delodajalci niso upoštevali, da delovni čas pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

Glede zagotavljanja odmorov in počitkov pa je bilo največ kršitev vezanih na tedenski počitek (190), 181 kršitev pa se je navezovalo na zagotavljanje počitka med zaporednima delovnima dnevoma. V letu 2015 so inšpektorji ugotovili tudi 15 kršitev glede zagotavljanja ustreznega odmora delavcem med delovnim časom. 

Vodilni se lahko dogovorijo tudi drugače kot določa zakon

Delavec in delodajalec pa lahko v pogodbi o zaposlitvi tud drugače uredita delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo s poslovodno osebo ali prokuristom, z vodilnim delavcem, ali če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin