Sobota, 10. 10. 2020, 8.22
3 leta, 6 mesecev
Preživetje v divjini
"Skrbi me, kakšen bo spanec v družbi avtobusov na štirih nogah"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,27
Polbrata, ki sta svojo bratsko vez spletla šele pred kratkim, v oddaji Preživetje v divjini čaka posebna preizkušnja. Šla bosta skozi obred iniciacije, ki fante spremni v prave može. Preizkušnja bo po besedah Braneta T. Červeka vse prej kot lahka, zato bosta morala zbrati vso svojo fizično in psihično moč, če bosta želela biti kos temu izzivu. Zakaj sta se odločila za to preizkušnjo in kaj je njuna največja skrb, preden se podata v to, nam je v pogovoru zaupal mlajši od bratov Aleks.
Povedala sta, da sta se v resnici bratsko povezala šele pred štirimi leti.
Šele takrat sva bila oba dovolj stara, da sva razumela vse okoliščine, ki so pripeljale do tega, da prej nisva bila pogosteje v stiku. Vseeno sva pred približno štirimi leti ustvarila neuničljivo in prelepo bratsko vez. Vidim ga kot nekakšnega idola, človeka, ki je iz nič naredil ogromno, pa čeprav ga je življenje nekajkrat močno potolklo. Tudi ko sem se sam znašel v težkih situacijah, sem vedel, na koga se lahko obrnem. Vedno mi je pomagal po najboljših močeh in mi dal prave smernice v življenju. Tudi naučil sem se veliko stvari od njega. Zdaj sva neločljiva in zelo povezana.
Aleks in Adis
Vidi se, da veliko časa posvečata skrbi za telo. Kaj in kako pogosto trenirate?
Moja športna pot se je začela že v otroštvu. Dobrih sedem let sem treniral nogomet, potem me je povleklo k borilnim veščinam. Preizkusil sem se v kikboksu, mešanih borilnih veščinah in brazilskemu jiu-jitsuju. Borilne veščine so me predvsem naučile discipline in spoštovanja. Po sedmih letih treningov sem doživel prometno nesrečo z motorjem, posledice pa so bile hude bolečine v predelu hrbta, zato mi je zdravnik svetoval, naj se neham ukvarjati z borilnimi športi. To me je povsem sesulo. Po tem sem potreboval športno aktivnost, s katero bi si okrepil spodnji del hrbta. Čeprav me fitnes pred tem ni privlačil, sem se odločil poskusiti. Po prvih rezultatih sem se v ta šport zaljubil. S 64 kilogramov sem prišel na 84 kilogramov in občutek je bil res neverjeten. Potem pa sem se v te stvari še bolj poglobil in se začel učiti, preučevati telo in prehrano. Glede na to, da sem po poklicu kuhar, mi je to prišlo še kako prav. Tudi samozavest se je dvignila, saj sem se počutil kot stroj v svojem telesu.
Adis in Aleks z Branetom T. Červekom na preizkušnji Preživetje v divjini
Zakaj sta si želela doživeti to zelo zahtevno preizkušnjo, ki jo je za vaju pripravil Brane T. Červek?
Predvsem zato, ker je to čisto nasprotje tega, kar počneva ponavadi. Svoje telo in psiho sva hotela pripeljati do skrajne meje.
Vaju je pred tem kaj še posebej skrbelo?
Največja skrb je bila seveda žeja, pa tudi lakota bi lahko imela močan vpliv na naju. Ker veliko trenirava, zaužijeva ogromno hrane in še več vode, zato imata ob večjih fizičnih naporih najini telesi veliko potrebo po hrani in vodi. Ne veš, kako se boš odzival na kombinacijo velike vročine, žgočega sonca in izjemnih fizičnih naporov. Nekoliko me skrbi tudi, kaj bo, ko bo zašlo sonce. Na samotnem otoku brez vode, hrane, osvetlitve in v družbi avtobusov na štirih nogah (divjih prašičev, op. p.) spanec verjetno ne bo najbolj miren (smeh, op. p.).
