Petek, 3. 8. 2018, 10.19
6 let, 3 mesece
Šarčeva manjšinska vlada bi bila v Sloveniji prva, v Evropi to ni izjema
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,94
61
Potem ko je Marjan Šarec dobil košarico NSi in Levice glede vstopa v vlado pod njegovim vodstvom, je aktualna ideja o manjšinski vladi. "Vlada bi morala biti notranje zelo enotna in potem bi lahko iskala partnerstva v parlamentu. V slovenskem primeru se mi zdi težko dvojno usklajevanje," meni Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji, eni od 12 držav v Evropi, ki imajo manjšinsko vlado.
Od letošnjih predčasnih volitev sta minila dva meseca, vendar do zdaj ne predsedniku relativne zmagovalke SDS Janezu Janši ne predsedniku drugouvrščene LMŠ Marjanu Šarcu ni uspelo dobiti večine glasov.
Veliko bolj dejaven v prizadevanjih za zagotovitev večine v parlamentu je Šarec, ki pa je v začetku tedna dobil drugo košarico. Potem ko so po koncu koalicijskih pogajanj vstop v koalicijo odpovedali v NSi, so sodelovanje v vladi zavrnili tudi v Levici.
Njen koordinator Luka Mesec je dejal, da je osnutek koalicijske pogodbe zadosten za podporo, ne pa za to, da bi Levica vstopila v vlado. Z njo bi projektno sodelovali. Do takšne oblike vlade je sicer skeptičen premier v odhajanju Miro Cerar iz SMC, zadržke pa ima tudi predsednica SAB Alenka Bratušek.
Do zdaj še nobena vlada ni bila manjšinska
Brez Levice ima Šarec skupaj s SMC, SD, SAB in DeSUS 43 glasov (če štejemo tudi iz SMC izključenega Milana Brgleza) v 90-članskem parlamentu, z Levico pa 52.
Do zdaj še nobena od 12 slovenskih vlad ni bila manjšinska, v Evropi pa ima manjšinsko vlado 12 držav.
Vlada pade, ko se oblikuje alternativna večina
Najbolj podoben model manjšinske vlade imajo na Portugalskem in po novem tudi v Španiji, kjer ima Socialistična stranka (v 350-članskem parlamentu imajo 84 poslancev) podporo Podemosa, dveh katalonskih strank in Baskovske nacionalistične stranke.
"Španski sistem deluje zelo podobno kot naš, ker je preslikan iz nemškega. Ko parlament enkrat izvoli predsednika vlade, ga ne morejo zamenjati drugače, kot da se istočasno imenuje nekoga drugega. Vlada ne pade, če nima večine v parlamentu, ampak ko se oblikuje alternativna večina," pojasnjuje Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji, kjer so imeli v preteklosti več manjšinskih vlad.
"Vlada bi morala biti notranje zelo enotna"
Po mnenju Lisjaka Gabrijelčiča so v Sloveniji izpolnjeni vsi pogoji za manjšinsko vlado, vendar bolj v teoriji kot v praksi.
"Vlada bi morala biti notranje zelo enotna in potem bi lahko iskala partnerstva v parlamentu. V slovenskem primeru se mi zdi težko dvojno usklajevanje. Najprej pet strank v vladi med seboj in šele potem iskanje podpore v parlamentu. Jedro manjšinske vlade je šibko. Veliko lažje bi bilo, če bi se recimo stranke SMC, SAB in LMŠ, ki so si po programu zelo blizu, združile in bi imeli vsega skupaj tri stranke," razlaga Lisjak Gabrijelčič.
Manjšinska vlada podobna delovanju v občinah
Pretekle vlade v Španiji so delovale po sistemu, da se je stranka iz opozicije, ki je sodelovala z vlado, vzdržala pri glasovanju, pravi Lisjak Gabrijelčič: "Torej je imela koalicija več glasov kot trda opozicija. To bi v Sloveniji delovalo."
Način, na kakršnega deluje manjšinska vlada, je podoben kot v občinah, kjer morajo župani večino ukrepov potrjevati v občinskem svetu.
"S tem pa ima Šarec izkušnje. Nekateri župani oblikujejo koalicije in imajo nato večino, večinoma pa ima župan določeno trdno jedro s svojo in mogoče še kakšno listo, potem pa sproti išče podporo v mestnem svetu. Te izkušnje bi lahko Šarec unovčil in mislim, da je tudi zato preprosto in brez drame sprejel idejo, da bo Levica v opozicij in da bo vodil manjšinsko vlado. Tega je bil vajen v Kamniku. Ko bodo potrebovali podporo, jo bodo enkrat iskali pri Levici, drugič pri NSi, pa pri manjšincih," dodaja Lisjak Gabrijelčič.
61