Sreda, 1. 10. 2014, 14.27
5 let, 12 mesecev
Zeleno se obrača v levo
V novem sklicu slovenskega parlamenta nimamo poslanca, ki bi prihajal iz stranke zelenih. Tako smo po podatkih evropskih zelenih ob Italiji, Malti in vzhodnoevropskih državah ena redkih držav brez zelenega poslanca. Zeleni Slovenije so imeli pri nas poslance le v prvem sklicu parlamenta, od tedaj pa nič več. Na evropskih volitvah so Zeleni Slovenije dosegli 0,73 odstotka glasov. Na boljši uspeh upajo na lokalnih volitvah.
Toda to ne pomeni, da v parlamentu nihče ne zastopa okoljskih problemov. Okoljevarstvena tematika se je razpršila tudi na druge stranke, denimo na gibanje TRS. S povezovanjem v Združeno levico se je tudi pri nas izkazalo, da zeleni lahko preživijo le, če svoj program razširijo s socialno tematiko in postanejo sodobna levo usmerjena stranka.
Za zelene je v Vorarlbergu veliko ljudi. Na deželnih volitvah 17. septembra so dobili 17 odstotkov glasov in so tretja najmočnejša stranka. V Der Standardu so celo zapisali, da so prav zeleni veliki zmagovalci teh volitev, saj so dobili skoraj sedem odstotkov glasov več kot na prejšnjih deželnih volitvah.
„To je že sedma zaporedna zmaga. Rezultat, ki smo ga dosegli je zgodovinski in to potrjuje, da moramo nadaljevati z našimi projekti,“ je dejala tiskovna predstavnica stranke Eva Glawischnig.
Ne le, da avstrijski zeleni dosegajo dobre volilne rezultate na deželnih volitvah, od leta 2009 imajo tudi poslanko v Evropskem parlamentu. Ulrike Lunacek, ki je tudi eden najmočnejših glasov gibanja LGBT v evropske parlamentu, je ob sedanjem sklicu celo podpredsednica parlamenta.
„Delamo skupaj in iščemo rešitve,“ je slogan zelene avstrijske stranke. Mnogi pa jim očitajo, da se največ ukvarjajo z malenkostmi, predvsem z avtomobili. V Salzburgu se denimo zavzemajo, da bi bila na mestni avtocesti omejitev hitrosti 80 kilometrov na uro. Dunajska zelena podžupanja Maria Vassilakou se je goreče borila za razširitev peš cone na znani ulici Mariahilfer.
Profil tako ugotavlja, da obstaja nevarnost, da bodo zeleni večno ostali le „priskledniki,“ saj katerakoli stranka potrebuje glasove za vladno koalicijo na pomoč pokliče zelene.
Zelena stranka Anglije in Wellsa je dosegla 20.000 članov, Škotska zelena stranka pa 5600 članov. Na zadnjih volitvah so dosegli sedem odtokov glasov in imajo poslanko v britanskem parlamentu, prav tako pa poslanca v škotskem parlamentu.
Poleg okoljevarstvenih tem se zavzemajo tudi za davek za bogate, minimalno plačo deset funtov, brezplačne šole in nacionalizacijo železnic. Po prepričanju se umeščajo levo od laburistov in s tem so zadovoljni, je za Guardian zatrdila voditeljic britanskih zelenih Natalie Bennett.
Zanimivo je, da je švedska zelena stranka pobrala veliko glasov priseljencev, saj so edini med strankami zagovarjali pravice priseljencev in ostro nasprotovali rasistični debati, ki se je na švedskem razvila pred volitvami. „Sprejeti moramo odgovornost, da rasizem ne bo vplival na parlament. Zelena stranka garantira za to,“ so zapisali ob zmagi.
Tudi v Nemčiji se zeleni zavzemajo za socialno enakost, pomoč mladim, zanimivo pa je, da močno podpirajo Evropsko skupnost in evropski parlament. „Borimo se za odprto in pravično družbo, ki sprejema vse ljudi, ne glede na poreklo, spol ali spolno orientacijo,“ imajo zapisano v programu.
A tudi na Madžarskem glavna tema zelenih ni okolje, temveč „drugačna politika.“ Tudi ime stranke je Zeleni – Politika je lahko drugačna. Tako v prvi vrsti nastopajo kot ostra opozicija Viktorju Orbanu, šele v drugem planu kot stranka, ki jo skrbi okolje.