Zeleno se obrača v levo

V novem sklicu slovenskega parlamenta nimamo poslanca, ki bi prihajal iz stranke zelenih. Tako smo po podatkih evropskih zelenih ob Italiji, Malti in vzhodnoevropskih državah ena redkih držav brez zelenega poslanca. Zeleni Slovenije so imeli pri nas poslance le v prvem sklicu parlamenta, od tedaj pa nič več. Na evropskih volitvah so Zeleni Slovenije dosegli 0,73 odstotka glasov. Na boljši uspeh upajo na lokalnih volitvah.

Toda to ne pomeni, da v parlamentu nihče ne zastopa okoljskih problemov. Okoljevarstvena tematika se je razpršila tudi na druge stranke, denimo na gibanje TRS. S povezovanjem v Združeno levico se je tudi pri nas izkazalo, da zeleni lahko preživijo le, če svoj program razširijo s socialno tematiko in postanejo sodobna levo usmerjena stranka.

Avstrijski zeleni uspešni na deželnih volitvah Tako je v večini evropskih držav. Zeleni prosperirajo v povezavi z drugimi ali z razširitvijo svojih programov na socialne teme. Ko so pred kratkim Miss Vorarlberg vprašali, kakšno vlado si želi v svoji deželi je 18-letna lepotica kot iz topa izstrelila: „Sem za črne in zelene.“

Za zelene je v Vorarlbergu veliko ljudi. Na deželnih volitvah 17. septembra so dobili 17 odstotkov glasov in so tretja najmočnejša stranka. V Der Standardu so celo zapisali, da so prav zeleni veliki zmagovalci teh volitev, saj so dobili skoraj sedem odstotkov glasov več kot na prejšnjih deželnih volitvah.

„To je že sedma zaporedna zmaga. Rezultat, ki smo ga dosegli je zgodovinski in to potrjuje, da moramo nadaljevati z našimi projekti,“ je dejala tiskovna predstavnica stranke Eva Glawischnig.

V šestih deželnih koalicijah Zelo verjetno je, da bodo zeleni postali del koalicije vlade Vorarlberga. In to bo že šesta od devetih avstrijska zvezna država, kjer bodo v koaliciji zeleni, poslance pa imajo v osmih deželnih svetih. Ko so leta 2003 prvič sestavili črno-zeleno koalicijo v Zgornji Avstriji so jo označili kot eksperiment. Sedaj pa ta naveza očitno mora delovati.

Ne le, da avstrijski zeleni dosegajo dobre volilne rezultate na deželnih volitvah, od leta 2009 imajo tudi poslanko v Evropskem parlamentu. Ulrike Lunacek, ki je tudi eden najmočnejših glasov gibanja LGBT v evropske parlamentu, je ob sedanjem sklicu celo podpredsednica parlamenta.

„Delamo skupaj in iščemo rešitve,“ je slogan zelene avstrijske stranke. Mnogi pa jim očitajo, da se največ ukvarjajo z malenkostmi, predvsem z avtomobili. V Salzburgu se denimo zavzemajo, da bi bila na mestni avtocesti omejitev hitrosti 80 kilometrov na uro. Dunajska zelena podžupanja Maria Vassilakou se je goreče borila za razširitev peš cone na znani ulici Mariahilfer.

Zeleni lahko postanejo 'priskledniki' Časopis Profil je tirolskemu namestniku guvernerja zelenemu Felipu Ingridu očital, da ga bolj kot načrtovana širitev hidrocentral zanima to, da bi bila omejitev hitrosti na tirolskih avtocestah 100 kilometrov na uro.

Profil tako ugotavlja, da obstaja nevarnost, da bodo zeleni večno ostali le „priskledniki,“ saj katerakoli stranka potrebuje glasove za vladno koalicijo na pomoč pokliče zelene.

Britanski zeleni so levo od laburistov Toda Avstrija ni edina Evropska država, kjer so zeleni v vzponu. V veliki Britaniji so denimo zaznali občutno povečanja članstva v zelenih strankah.

Zelena stranka Anglije in Wellsa je dosegla 20.000 članov, Škotska zelena stranka pa 5600 članov. Na zadnjih volitvah so dosegli sedem odtokov glasov in imajo poslanko v britanskem parlamentu, prav tako pa poslanca v škotskem parlamentu.

Poleg okoljevarstvenih tem se zavzemajo tudi za davek za bogate, minimalno plačo deset funtov, brezplačne šole in nacionalizacijo železnic. Po prepričanju se umeščajo levo od laburistov in s tem so zadovoljni, je za Guardian zatrdila voditeljic britanskih zelenih Natalie Bennett.

Na Švedskem je glavna tema zelenih rasizem Tudi na nedavnih volitvah na Švedskem so zeleni dosegli lep uspeh. Na evropskih volitvah so dosegli 15 odstotkov glasov in imajo v evropskem parlamentu 4 sedeže. Malo slabše so se odrezali na državnih volitvah, ko so dobili dobrih šest odstotkov glasov, a so najverjetnejši kandidati za koalicijo z zmagovalno social-demokratsko stranko. Tako bo Švedska ponovno dobila levo-sredinsko vlado, zeleni pa bodo ob vstopu v vlado prvič na oblasti, prav tako pa bodo v koalicijah mestnih vlad štirih največjih švedskih mest.

Zanimivo je, da je švedska zelena stranka pobrala veliko glasov priseljencev, saj so edini med strankami zagovarjali pravice priseljencev in ostro nasprotovali rasistični debati, ki se je na švedskem razvila pred volitvami. „Sprejeti moramo odgovornost, da rasizem ne bo vplival na parlament. Zelena stranka garantira za to,“ so zapisali ob zmagi.

Nemški zeleni se borijo za pravično družbo Najbolj vplivna stranka pa so seveda zeleni v Nemčiji. Trenutno imajo 62 parlamentarcev in 11 članov evropskega parlamenta, na volitvah pa so dosegli 8 odstotkov glasov. Seveda so imeli nemški zeleni v svoji 30-letni zgodovini že večje uspehe, denimo konec 90-ih let, ko so bili v vladi in je bil njihov član Joschka Fischer zunanji minister. Zanimivo je, da so od začetne striktno okoljevarstvene agende, v kateri je bilo na prvem mestu nasprotovanje jedrski energiji, podobno kot druge evropske zelene stranke razširili nabor tem predvsem v smeri levega pogleda na svet.

Tudi v Nemčiji se zeleni zavzemajo za socialno enakost, pomoč mladim, zanimivo pa je, da močno podpirajo Evropsko skupnost in evropski parlament. „Borimo se za odprto in pravično družbo, ki sprejema vse ljudi, ne glede na poreklo, spol ali spolno orientacijo,“ imajo zapisano v programu.

Madžarski zeleni so opozicija Orbanu Če pogledamo zemljevid Evrope se participacija zelenih strank v politiki končna nekako z nekdanjo železno zaveso. V Vzhodni Evropi nekako ne prosperirajo. Z eno izjemo – Madžarsko. Na letošnjih volitvah so zeleni dosegli malo več kot 5 odstotkov glasov in imajo pet poslancev v državnem in enega v evropskem parlamentu.

A tudi na Madžarskem glavna tema zelenih ni okolje, temveč „drugačna politika.“ Tudi ime stranke je Zeleni – Politika je lahko drugačna. Tako v prvi vrsti nastopajo kot ostra opozicija Viktorju Orbanu, šele v drugem planu kot stranka, ki jo skrbi okolje.