Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
14. 10. 2026,
6.05

Osveženo pred

3 weeks, 5 days

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Natisni članek

PR članek noad Global Sports Clinic športne poškodbe otroci mladostniki

Sreda, 14. 10. 2026, 6.05

3 weeks, 5 days

Športna diagnostika

Zakaj je vedno več poškodovanih otrok v športu – in kaj lahko starši storimo?

Oglasno sporočilo
športne poškodbe | Doc. ddr. Mit Bračič pri ultrazvočni diagnostiki Ahilove tetive. | Foto Global Treatment Clinic

Doc. ddr. Mit Bračič pri ultrazvočni diagnostiki Ahilove tetive.

Foto: Global Treatment Clinic

Vaš otrok toži nad bolečino v kolenu po treningu. Gre za običajne, z rastjo povezane bolečine ali znak, da telo potrebuje strokovno pomoč?

12-letni nogometaš že nekaj tednov toži nad bolečino pod pogačico po vsakem treningu. Trener pravi, naj počaka, da bo minilo. Starši ne vedo, ali gre za običajne "rastne bolečine" ali za nekaj, kar zahteva pregled. To je eden najpogostejših scenarijev, s katerimi se v Global Treatment Clinic srečujemo pri obravnavi mladih športnikov.

Otroci v športu niso problem – problem je sistem

Otroci in mladostniki v športu sami po sebi niso težava. Težava je sistem, ki jih vse pogosteje preobremenjuje – številni mladostniki danes trenirajo v obsegu, ki presega tudi marsikaterega profesionalnega športnika. Vse pogosteje vidimo devet- in 11-letnike, ki trenirajo vsak dan, po modelu, prirejenem za odrasle vrhunske športnike, brez upoštevanja njihovega gibalnega in psihosocialnega razvoja.

Enako škodljiva je pogosta zmota, da zgodnja usmeritev v en sam šport prinaša večji uspeh. V večini športov to preprosto ne drži, prinaša pa bistveno večje tveganje za preobremenitvene poškodbe.

Biomehanska vrzel med rastjo

Med obdobjem najhitrejše rasti (t. i. vrh hitrosti rasti) kosti rastejo hitreje, kot se mišice in kite prilagodijo. Nastane začasna biomehanska vrzel – obdobje zmanjšane stabilnosti sklepov, v katerem je telo posebej ranljivo za preobremenitvene poškodbe. Prav v tem oknu najpogosteje nastanejo poškodbe rastnih con, med njimi tudi Osgood-Schlatterjev sindrom. Poleg tega bi moral vsak otrok pred specializacijo v kateremkoli športu obvladati osnove, med njimi tudi pravilno hojo in tek – v praksi pogosto vidimo ravno nasprotno: otroci preidejo v organiziran trening, ne da bi kdaj usvojili kakovostne osnovne gibalne vzorce.

Kaj v kliniki najpogosteje vidimo

Pri mladih pacientih se najpogosteje srečujemo z Osgood-Schlatterjevim sindromom (bolečine v predelu kolena zaradi rasti in preobremenitve) – pogosta je tudi patelofemoralna bolečina okoli pogačice, ki jo po podatkih tujih raziskav letno doživi skoraj vsak tretji mladostnik. Poleg tega vidimo bolečine v stopalih, peti in Ahilovi tetivi, asimetrije drže in hrbtenice zaradi enoličnih, enostranskih obremenitev ter akutne poškodbe – zvine, zlome, natege in mišične raztrganine.

Doc. ddr. Mit Bračič pri analizi drže in hoje mladega športnika. | Foto: Global Treatment Clinic Doc. ddr. Mit Bračič pri analizi drže in hoje mladega športnika. Foto: Global Treatment Clinic Po nekaterih podatkih sezonsko poškodbo utrpi tudi do polovica mladih nogometašev, večina teh poškodb pa ni posledica stika z nasprotnikom, temveč preobremenitve. Ameriška pediatrična akademija v svojih najnovejših priporočilih dodatno opozarja, da kar 70 odstotkov mladih športnikov organizirani šport opusti že do 13. leta starosti, precejšen delež med njimi prav zaradi ponavljajočih se poškodb in izgorelosti.

V klinični praksi je ključno razlikovati med akutno in kronično poškodbo, saj terjata povsem različen pristop. Akutna poškodba nastane nenadoma – ob padcu, zvinu ali direktnem udarcu – in jo spremljajo takojšnja bolečina, oteklina ali nezmožnost normalne obremenitve; tovrstne poškodbe je treba pregledati v od 24 do 48 urah. Kronična, preobremenitvena bolečina pa se razvija postopoma, čez tedne, in se poslabšuje z nadaljevanjem enake obremenitve – tipičen primer je mlad tekač, ki teden pred pomembno tekmo nenadoma omeji trening zaradi vztrajne bolečine v goleni; v takih primerih počitek sam po sebi redko reši težavo, potreben je individualiziran načrt razbremenitve in postopnega vračanja k aktivnosti. Napačna diagnoza teh dveh vzorcev je pogost vzrok podaljšanega okrevanja – akutno poškodbo, ki zahteva takojšnjo razbremenitev, starši včasih zamenjajo za "rastne bolečine", medtem ko kronično preobremenitev otroci prikrivajo, dokler ne postane huda.

Osgood-Schlatterjev sindrom – tipičen primer

Osgood-Schlatterjev sindrom je preobremenitvena sprememba na mestu, kjer se kolenska tetiva narašča na golenico. Med športno aktivnimi mladostniki prizadene kar od 14 do 21 odstotkov populacije, medtem ko je incidenca v splošni otroški populaciji bistveno nižja – približno 3,8 primera na tisoč otrok letno, pri fantih skoraj dvakrat pogosteje kot pri dekletih, z vrhom pojavnosti okoli 12. leta pri fantih in 11. leta pri dekletih. Razlika pojasni, zakaj je ta diagnoza v naši klinični praksi, kjer obravnavamo pretežno športno aktivne otroke in mladostnike, tako pogosta.

TMG (tenziomiografska) diagnostika mišic pri mlajšem pacientu | Foto: Global Treatment Clinic TMG (tenziomiografska) diagnostika mišic pri mlajšem pacientu Foto: Global Treatment Clinic Simptomi se najpogosteje pojavijo v obdobju hitre rasti – pri fantih med 12. in 15. letom, pri dekletih med 12. in 14. letom – sprožijo pa jih predvsem tek, skoki, hitre spremembe smeri in trening na trdih podlagah. To je tudi področje, ki mu je Dr. Bračič posvetil svojo doktorsko disertacijo s področja fizioterapije, ugotovitve pa je kasneje objavil tudi v mednarodni in domači strokovni literaturi.

Izsledki kažejo, da pavšalno priporočilo "počivaj, dokler ne mine" pogosto ni najboljša pot – dobro voden, individualiziran fizioterapevtski program, ki običajno traja od šest do 12 tednov in vključuje delo na gibljivosti, mišični moči in obvladovanju bolečine, lahko simptome pomembno zmanjša, ne da bi otroka povsem odtrgal od športne aktivnosti.

Pri načrtovanju individualiziranega programa si pogosto pomagamo tudi z objektivnimi diagnostičnimi metodami, kot je tenziomiografija (TMG), ki omogoča merjenje mišičnih lastnosti in spremljanje mišičnega razvoja pri rastočem otroku – podatki, ki lahko pomagajo tudi pri izbiri športne discipline, primerne posameznikovim telesnim značilnostim.

Diagnostika stopalnega odtisa pri mlajšem pacientu | Foto: Global Treatment Clinic Diagnostika stopalnega odtisa pri mlajšem pacientu Foto: Global Treatment Clinic

Kaj lahko starši storite

Ključno je dolgoročno načrtovanje razvoja, ne hiter tekmovalni uspeh. Ameriški kolidž za športno medicino (ACSM) priporoča okvirne smernice, ki so v praksi presenetljivo pogosto prezrte: skupni obseg treninga naj bo največ 15–20 ur tedensko, posamezna vadbena enota naj ne presega 90 minut, otrok pa potrebuje vsaj od en do dva dneva popolnega počitka od treninga tedensko, letno pa vsaj dvomesečni premor od posameznega športa. Poleg tega so pomembne raznolika gibalna aktivnost namesto zgodnje ozke specializacije, pravilna tehnika izvedbe gibov ter – če do poškodbe že pride – pravilna diagnostika in rehabilitacija namesto vrnitve v šport "na silo".

Testiranje gibalnih vzorcev mladega športnika na prostem, Global Treatment Clinic

Vloga staršev in trenerjev pri prepoznavanju znakov

Otroci pogosto ne znajo ali nočejo natančno opisati bolečine – bojijo se, da bodo izpuščeni iz ekipe ali razočarali trenerja, zato jo raje prikrijejo. Prav zato je vloga staršev in trenerjev pri zgodnjem prepoznavanju ključna. Opozorilni znaki, ki jih je mogoče opaziti med treningom in po njem so šepanje po treningu, ki ga pred treningom ni bilo, izogibanje določenim gibom (počep, skakanje, hoja po stopnicah), opazno slabša tehnika ali zmogljivost brez očitnega razloga ter nenavadna nenaklonjenost določeni aktivnosti, ki jo je otrok prej z veseljem izvajal.

Testiranje gibalnih vzorcev mladega športnika na prostem | Foto: Global Treatment Clinic Testiranje gibalnih vzorcev mladega športnika na prostem Foto: Global Treatment Clinic Trenerji imajo pri tem posebno odgovornost – kultura "igraj skozi bolečino" je sporna že pri odraslih vrhunskih športnikih, pri otrocih, katerih kosti in sklepi so še v razvoju, pa lahko dolgoročno škoduje. Redna, odprta komunikacija med trenerjem in starši, ko trener opazi spremembo v gibanju ali motivaciji otroka, pogosto omogoči zgodnjo obravnavo, še preden se preobremenitev razvije v resnejšo poškodbo. Enako pomembno je, da trenerji in starši sodelujejo z ustrezno usposobljenim strokovnjakom, ne pa da si diagnozo postavljajo sami – napačna ocena resnosti bolečine je eden najpogostejših razlogov, da preprosta preobremenitev preraste v mesece trajajočo rehabilitacijo.

Kdaj je čas za pregled

Blage, prehodne bolečine, ki se pojavijo predvsem zvečer in ne omejujejo gibanja, so pri hitro rastočih otrocih pogosto normalne. Alarm pa naj sproži bolečina, ki je vedno na istem mestu, se ponavlja ob vsaki športni aktivnosti, otroka omejuje pri teku ali skakanju, ali jo spremlja vidna oteklina.

Preglede pri mladih športnikih osebno vodi doc. ddr. Mit Bračič, dvojni doktor znanosti (kineziologija in fizioterapija) in docent na Alma Mater Europaea, katerega raziskovalno delo je posvečeno prav poškodbam pri mladih športnikih. Zdrav otrok je namreč tudi srečen otrok.

Za termin za specialistični pregled se naročite na številki: 040 77 35 77 | Global Treatment Clinic

Več o doc. ddr. Mitu Bračiču lahko preberete TUKAJ. 

Viri

1. Bračič, M. (2025). Kratkoročna učinkovitost večkomponentnega fizioterapevtskega programa zdravljenja pri mladih športnikih z Osgood-Schlatterjevim sindromom. Doktorska disertacija. Univerza Alma Mater Europaea.

2. Bračič, M., Erčulj, F., Kovačič, T. (2025). Short-term effectiveness of a physiotherapy programme in young athletes with Osgood-Schlatter syndrome. Physical Activity Review, 13(2), 22–34. https://doi.org/10.16926/par.2025.13.17

3. Bračič, M., Erčulj, F. (2024). Učinkovitost fizioterapevtsko-kineziološkega programa zdravljenja pri mladih športnikih z Osgood-Schlatterjevim sindromom. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 72(3/4), 86–92.

4. Brenner, J.S. (2024). Overuse Injuries, Overtraining, and Burnout in Young Athletes. Pediatrics, 153(2), e2023065129. American Academy of Pediatrics.

5. van Leeuwen, G.J. et al. (2022). Incidence and management of Osgood–Schlatter disease in general practice: retrospective cohort study. British Journal of General Practice, 72(717), e301-e306.


Naročnik oglasne vsebine je Global Sports Clinic.

Ne spreglejte