Petek, 30. 8. 2024, 21.22
2 uri, 37 minut
Napad na nemško političarko, ki utegne odločati o usodi Nemčije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,46
Pred deželnimi volitvami v Turingiji, ki bodo to nedeljo, je moški z rdečo barvo na predvolilnem shodu v Erfurtu napadel voditeljico stranke BSW Sahro Wagenknecht. Ta se je prestrašila in jadrno za nekaj trenutkov zbežala proč od govornice, a jo je odnesla brez poškodb.
Sahro Wagenknecht je napadel moški srednjih let, pri napadu pa naj bi po podatkih nemške policije uporabil nekakšno injekcijsko brizgo. Napadalca so hitro obvladali in ga podrli na tla. Pozneje ga je policija odpeljala v pripor, poročajo nemški mediji.
Wagenknechtova: Ne bomo se pustili ustrahovati
Wagenknechtova je pozneje na X, nekdanjem Twitterju, zapisala, da se počuti dobro, le še nekoliko je prestrašena. Na koncu je še zatrdila, da se ne bodo pustili ustrahovati.
Lieben Dank für die vielen besorgten Nachfragen: Es geht mir gut. Nur der Schreck steckt mir noch ein bisschen in den Knochen. Aber keine Sorge: wir lassen uns nicht einschüchtern!
— Sahra Wagenknecht (@SWagenknecht) August 29, 2024
Napad se je zgodil v četrtek, tri dni pred deželnimi volitvami v Turingiji in sosednji Saški. Gre za zvezni deželi na vzhodu Nemčije, ki sta bili nekdaj del komunistične Vzhodne Nemčije. 22. septembra bodo volitve v še eni nemški vzhodni deželi – v Brandenburgu.
Ankete napovedujejo velik uspeh protipriseljenski AfD
Zadnje javnomnenjske ankete napovedujejo največ glasov desničarski stranki AfD, v Turingiji naj bi dobila okoli 29–30 odstotkov. Sledi ji CDU z okoli 22 odstotki, na tretjem mestu pa je BSW (kratica za Zavezništvo Sahre Wagenknecht) z okoli 17–18 odstotki. Na četrtem mestu je Levica (13–14 odstotkov).
Vodja AfD v Turingiji je Björn Höcke, za katerega pravijo, da je v ozadju pravi šef stranke AfD tudi na zvezni ravni. Zvezni urad za zaščito ustave ga označuje za desničarskega skrajneža in od leta 2020 budno spremlja njegovo delovanje.
Pravi polom se v Turingiji napoveduje strankam, ki sestavljajo vladno koalicijo na zvezni ravni. SPD naj bi dobila okoli sedem odstotkov, Zeleni (okoli štiri odstotke) trepetajo za vstop v deželni parlament, liberalna FDP pa bo skoraj zagotovo ostala pred vrati.
Volitve na Saškem in v Brandenburgu
Podobno razmerje moči je tudi na Saškem, kjer se obeta hud boj za zmago med AfD (31–30 odstotkov) in CDU (33 odstotkov). Tudi tukaj je BSW po anketah na tretjem mestu, in sicer z okoli 12 odstotki. Tri stranke se vrtijo okoli petodstotnega volilnega praga: SPD (sedem odstotkov), Zeleni (šest odstotkov) in Levica (tri do štiri odstotke). FDP je skoraj popolnoma na dnu.
Bolje ankete kažejo vladnim strankam, ki v Berlinu sestavljajo t. i. semaforsko koalicijo, v Brandenburgu. Javnomnenjske ankete na prvo mesto postavljajo AfD (okoli 24 odstotkov), sledi SPD (okoli 20 odstotkov). Njej diha za ovratnik CDU (okoli 19 odstotkov). Na četrtem mestu je BSW z okoli 17 odstotki. Zeleni in Levica imajo po pet odstotkov, FDP je le pri dveh odstotkih.
Bo BSW po volitvah jeziček na tehtnici?
Kljub zmagi pa bo AfD, če se bodo druge stranke držale napovedi o nesodelovanju z njo, težko sestavila vladajoče koalicije v teh treh vzhodnih deželah. To pa dviga ceno Wagenknechtovi, ki ima mogoče v rokah ključe za sestavo deželnih vlad v Turingiji, Saški in Brandenburgu.
BSW je stranka, ki je tekmica AfD v volilnem bazenu nemških volivcev, ki zagovarjajo strogo politiko priseljevanja in so naklonjeni Putinovi Rusiji.
Wagenknechtova, ki se je rodila leta 1969 v komunistični Vzhodni Nemčiji očetu Irancu in materi Nemki, je bila dolga leta pomembna članica Levice, a je odšla iz stranke, ker je zagovarjala strogo politiko priseljevanja, podobno kot AfD. BSW lahko tako vidimo kot nekakšno levo različico AfD.
Wagenknechtova za mirovna pogajanja s Putinom
Podobno stališče imata AfD in BSW tudi glede vojne v Ukrajini. Wagenknechtova tako zagovarja konec vojaške pomoči Ukrajini in pogajanja s Putinovo Rusijo o miru. Kritiki ji zato očitajo, da je prorusko in proputinovsko usmerjena.
Volitve v treh nemških zveznih deželah nekateri tudi označujejo kot volitve, v katerih se bodo volivci na vzhodu Nemčije izrekli o nemški zunanji politiki do vojne v Ukrajini. Napovedani veliki poraz vladnih strank (SPD, Zeleni in FDP) utegne zelo oslabiti nemško zvezno vlado, ki jo vodi socialdemokrat Olaf Scholz.
