Petek, 22. 2. 2013, 16.59
8 let, 7 mesecev
ZDA želijo, da Nato tudi po letu 2014 ostane v Afganistanu
Ameriški obrambni minister Leon Panetta je na zasedanju v Bruslju najavil željo Američanov, da bi bilo tudi po letu 2014 v Afganistanu od osem do 12 tisoč pripadnikov Natovih oboroženih sil, in sicer na petih lokacijah - Kabul, vzhod, zahod, sever in jug. Vojaki ne bi sodelovali v bojnih operacijah, temveč bi usposabljali afganistanske sile. Slovenski obrambni minister Aleš Hojs meni, da bi Slovenija morala slediti usmeritvam zavezništva, a se boji, da bo oblast prevzela opcija, ki ne razmišlja tako.
Tudi Slovenija se bo morala na podlagi vojaškega nasveta odločiti o tem, ali se bo takšni misiji pridružila. "Če vprašate mene osebno, sem pristaš tega, da kot resna zaveznica izpolnimo svoje obveze," je dejal minister.
Že danes sicer 80 odstotkov vseh operacij na terenu vodijo afganistanske sile, samo najbolj tvegane vodijo zavezniki. Poleg tega že okoli 85 odstotkov Afganistancev živi na območjih, ki jih varnostno nadzorujeta afganistanska vojska in policija. Po afganistanskih volitvah leta 2014 pa naj bi se "celotna država pobarvala zeleno" - torej po celotni državi naj bi ves nadzor izvajale afganistanske varnostne sile, je še pojasnil slovenski minister.
Mednarodna skupnost za obdobje po letu 2014 pripravlja tudi sklad, s katerim bo pomagala krepiti afganistanske oborožene sile in policijo, da bi zagotovila učinkovito nadaljevanje procesov, ki so se začeli v vojni, tudi v miru. Slovenija je sicer že pred časom napovedala, da bo za financiranje afganistanskih varnostnih sil po letu 2014 prispevala 500.000 dolarjev na leto. Druge, večje države pa so danes napovedovale prispevke v višini od 200 milijonov do 300 milijonov letno, je pojasnil Hojs.
"ZDA skozi Nato že leta financirajo tudi evropsko varnost ... vse ostale zaveznice, vključno z nami, prispevajo premajhen delež," je menil Hojs in opozoril, da bo treba začeti na evropskem parketu drugače razmišljati o obrambnih izdatkih. "Tudi znotraj Evrope bo treba najti več denarja za obrambno oziroma varnostno politiko," je poudaril.
Sloveniji po ministrovih besedah nikakor ni v ponos delež proračuna, ki ga namenja za obrambo: ta je od leta 2008 z 1,65 odstotka BDP padel na 1,1 odstotka BDP. Vlada se je sicer v srednjeročnem obrambnem načrtu zavezala, da bo delež za obrambo do leta 2018 dvignila na 1,2 odstotka BDP, do leta 2013 pa nazaj na 1,65 odstotka BDP. Hojs je mnenja, da bi se morali zgledovati po Nemčiji, ki obrambnih izdatkov ni znižala.