Petek,
22. 2. 2013,
16.59

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Nato

Petek, 22. 2. 2013, 16.59

8 let, 7 mesecev

ZDA želijo, da Nato tudi po letu 2014 ostane v Afganistanu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Obrambne ministre je na zasedanju Nata v Bruslju nagovoril odhajajoči ameriški obrambni minister Leon Panetta, ki je razkril željo ZDA, da Nato ostane v Afganistanu.

Ameriški obrambni minister Leon Panetta je na zasedanju v Bruslju najavil željo Američanov, da bi bilo tudi po letu 2014 v Afganistanu od osem do 12 tisoč pripadnikov Natovih oboroženih sil, in sicer na petih lokacijah - Kabul, vzhod, zahod, sever in jug. Vojaki ne bi sodelovali v bojnih operacijah, temveč bi usposabljali afganistanske sile. Slovenski obrambni minister Aleš Hojs meni, da bi Slovenija morala slediti usmeritvam zavezništva, a se boji, da bo oblast prevzela opcija, ki ne razmišlja tako.

Končno odločitev bodo sprejeli zunanji ministri in voditelji članic Nata To je sicer za zdaj le vojaška usmeritev, končnih odločitev ne bodo sprejeli obrambni ministri, temveč zunanji ministri in voditelji članic Nata, je izpostavil Hojs. Poleg tega je treba po njegovih besedah počakati na izid afganistanskih volitev in videti, kakšna bo sploh volja Afganistancev. Nemčija je na primer danes tudi jasno povedala, da želi v tem primeru nov mandat VS ZN, je še dodal.

Tudi Slovenija se bo morala na podlagi vojaškega nasveta odločiti o tem, ali se bo takšni misiji pridružila. "Če vprašate mene osebno, sem pristaš tega, da kot resna zaveznica izpolnimo svoje obveze," je dejal minister.

Hojs: To bo verjetno večja tema, kot si mislimo "A glede na napovedane spremembe se bojim, da bo oblast prevzela opcija, ki je že v tem mandatu govorila, da bi, če bi ona vladala, vojake že zdaj potegnila iz Afganistana," je še opozoril Hojs in dodal, da bo to v prihodnje "verjetno večja tema, kot si mislimo".

Že danes sicer 80 odstotkov vseh operacij na terenu vodijo afganistanske sile, samo najbolj tvegane vodijo zavezniki. Poleg tega že okoli 85 odstotkov Afganistancev živi na območjih, ki jih varnostno nadzorujeta afganistanska vojska in policija. Po afganistanskih volitvah leta 2014 pa naj bi se "celotna država pobarvala zeleno" - torej po celotni državi naj bi ves nadzor izvajale afganistanske varnostne sile, je še pojasnil slovenski minister.

V Afganistanu do konca leta le 30 tisoč vojakov Američani naj bi po Hojsovih besedah sicer svoje sile letos znižali s 50 tisoč na 30 tisoč, v prihodnjem letu pa še za okoli deset tisoč.

Mednarodna skupnost za obdobje po letu 2014 pripravlja tudi sklad, s katerim bo pomagala krepiti afganistanske oborožene sile in policijo, da bi zagotovila učinkovito nadaljevanje procesov, ki so se začeli v vojni, tudi v miru. Slovenija je sicer že pred časom napovedala, da bo za financiranje afganistanskih varnostnih sil po letu 2014 prispevala 500.000 dolarjev na leto. Druge, večje države pa so danes napovedovale prispevke v višini od 200 milijonov do 300 milijonov letno, je pojasnil Hojs.

Hojs: V Evropi bo treba najti več denarja za obrambo Na dvodnevnem zasedanju so se obrambni ministri dogovorili za jasno usmeritev – nobena zaveznica naj ne bi prispevala več kot 50 odstotkov proračuna Nata ali operativnih zmogljivosti, je pojasnil slovenski minister.

"ZDA skozi Nato že leta financirajo tudi evropsko varnost ... vse ostale zaveznice, vključno z nami, prispevajo premajhen delež," je menil Hojs in opozoril, da bo treba začeti na evropskem parketu drugače razmišljati o obrambnih izdatkih. "Tudi znotraj Evrope bo treba najti več denarja za obrambno oziroma varnostno politiko," je poudaril.

Na decembrskem vrhu tudi finančni ministri? Minister si veliko obeta od decembrskega vrha EU, na katerem bo po njegovih besedah "prvič po zelo zelo dolgem času" govora o evropski obrambni in varnostni politiki. V obtoku je ideja, da bi se tega vrha poleg šefov držav ali vlad udeležili tudi finančni ministri, ki "režejo kruh ne samo obrambi, ampak pravzaprav vsem", je dejal Hojs.

Sloveniji po ministrovih besedah nikakor ni v ponos delež proračuna, ki ga namenja za obrambo: ta je od leta 2008 z 1,65 odstotka BDP padel na 1,1 odstotka BDP. Vlada se je sicer v srednjeročnem obrambnem načrtu zavezala, da bo delež za obrambo do leta 2018 dvignila na 1,2 odstotka BDP, do leta 2013 pa nazaj na 1,65 odstotka BDP. Hojs je mnenja, da bi se morali zgledovati po Nemčiji, ki obrambnih izdatkov ni znižala.