Sreda, 20. 11. 2024, 8.41
48 minut
Vojna v Ukrajini
Kijev: "Vroča linija" za komunikacijo med ZDA in Rusijo ne deluje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
Ruski diplomati so opozorili, da je kriza zdaj primerljiva s kubansko raketno krizo, ko sta se velesili najbolj približali jedrski vojni.
Združene države Amerike so zaradi grožnje začasno zaprle svoje veleposlaništvo v Kijevu. Kot so navedli Američani, so prejeli "konkretne informacije o morebitnem zračnem napadu 20. novembra". Iz Kremlja so medtem sporočili, da posebna varna linija za komunikacijo med ruskim in ameriškim predsednikom ne deluje.
8.20 Kremelj: Posebna telefonska linija z ZDA trenutno ne deluje
7.05 ZDA zaradi grožnje o napadu zaprle veleposlaništvo v Kijevu
6.20 ZDA bodo Ukrajini zagotovile protipehotne mine
8.20 Kremelj: Posebna telefonska linija z ZDA trenutno ne deluje
Posebna telefonska linija, ki je namenjena umirjanju krize med ZDA in Rusijo, trenutno ne deluje, so sporočili iz Kremlja. Napetosti so se še dodatno povečale, potem ko je Rusija v torek sporočila, da je spremenila jedrski načrt. Zadnja poteza Kremlja pa velja kot odgovor na Bidnovo odločitev, da je dal zeleno luč Ukrajini za uporabo ameriških raket za napad globoko v Rusiji. Ukrajina je v torek na rusko ozemlje izstrelila šest raket ATACMS.
"Vročo linijo" med ZDA in Rusijo so vzpostavili leta 1963, da bi zmanjšali napačne predstave, ki so spodbudile kubansko raketno krizo leta 1962. "Imamo posebno varno linijo za komunikacijo med obema predsednikoma, ruskim in ameriškim. Še več, na voljo je tudi videokomunikacija," je za državno tiskovno agencijo TASS povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Na vprašanje, ali je ta kanal trenutno v uporabi, je odločno odgovoril: "Ne."
7.05 ZDA zaradi grožnje o napadu zaprle veleposlaništvo v Kijevu
"Veleposlaništvo bo zaprto iz previdnostnih razlogov, uslužbencem pa je bilo naročeno, naj se evakuirajo. Veleposlaništvo ZDA priporoča, da so ameriški državljani pripravljeni na takojšnjo evakuacijo v primeru opozorila za zračni napad," je zapisano v izjavi.
Ukraine: The U.S. Embassy in Kyiv received specific information of a potential significant air attack on Nov 20. The Embassy will be closed and recommends U.S. citizens be prepared to immediately shelter in the event an air alert is announced. https://t.co/ah0bpDfULK pic.twitter.com/m8cWXCXT2V
— Travel - State Dept (@TravelGov) November 20, 2024
6.20 ZDA bodo Ukrajini zagotovile protipehotne mine
Ameriški predsednik Joe Biden je odobril, da se Kijevu pošlje protipehotne mine, je za britanski BBC v torek povedal ameriški uradnik. Washington pričakuje, da jih bo Ukrajina uporabila na svojem ozemlju, poročajo tuje tiskovne agencije.
Uradnik, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, je dejal, da bodo mine dobavili kmalu. Pred tem so od Kijeva prejeli zavezo, da bodo mine uporabili le na svojem ozemlju in na neposeljenih območjih, da se zmanjša grožnja civilnemu prebivalstvu.
Gre za mine z omejenim delovanjem, ki jih ne raznese, ko se baterija izprazni.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News v torek posvaril, da bo Kijev izgubil vojno, če bodo ZDA zmanjšale vojaško financiranje.
"Borili se bomo. Imamo svojo proizvodnjo, vendar to ni dovolj, da bi zmagali. In mislim, da to ni dovolj, da bi preživeli," je dodal.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump velja za skeptika glede več milijard vojaške pomoči, ki jo je administracija predsednika Joeja Bidena namenila Ukrajini od začetka ruske invazije leta 2022. Trump je v preteklosti večkrat obljubil, da bo vojno hitro končal, vendar ni nikoli podal podrobnosti, kako namerava to storiti.
Biden si v zadnjih dveh mesecih svojega mandata prizadeva za okrepitev podpore Ukrajini, preden bo januarja oblast prevzel Trump. V nedeljo je tako odobril tudi uporabo orožja dolgega dosega na ruskem ozemlju, zdaj pa je odobril še dobavo min, katerih uporaba je sicer mednarodno prepovedana.
V okviru Ottawske konvencije so prepovedani uporaba, proizvodnja in prenos tega orožja, ki še dolgo po končanih sovražnostih terja žrtve, zlasti med civilnim prebivalstvom v prizadetih regijah. Konvencijo je podpisalo in ratificiralo 164 držav, med njimi ni Rusije in ZDA. Ukrajina je dokument ratificirala leta 2005, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
