ZDA s sankcijami proti Rusiji: cilj je kaznovati "pajdaše" Putinove vlade

Sankcije so ZDA med drugim uvedle proti odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču in proruskim politikom s Krima. "Današnji ukrepi so ostro sporočilo ruski vladi, da obstajajo posledice za dejanja, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Mednje sodi tudi podpora nezakonitemu referendumu za odcepitev Krima," so sporočili iz Bele hiše.

Obama se je odločil povečati ceno za Rusijo Kmalu po objavi sankcij je pred novinarje v Beli hiši stopil še predsednik ZDA Barack Obama in dejal, da se je odločil povečati ceno za Rusijo. "Če se bo Rusija še naprej vpletala v Ukrajino, smo pripravljeni na sprejem dodatnih sankcij," je dejal Obama.

Dodal je sicer, da še vedno verjame v diplomatsko rešitev krize in da se bodo sankcije spreminjale glede na ravnanje Rusije - če se bo vpletanje v notranje zadeve Ukrajine nadaljevalo, se bodo razširile, in tudi obratno.

Med sedmimi ruskimi tarčami ameriških sankcij sta tudi svetovalca ruskega predsednika Vladimirja Putina. Seznam med drugim zajema ruskega podpredsednika vlade Dmitrija Rogozina, poslanca ruske dume Leonida Sluckija in Jeleno Mizulino ter Putinova svetovalca Vladislava Surkova in Sergeja Glazjeva.

Washington: Cilj sankcij je kaznovati "pajdaše" Putinove vlade Tarči sankcij na Krimu sta "separatistična" predsednik tamkajšnje vlade Sergej Aksjonov in predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov, na seznamu pa sta še že omenjeni Janukovič in Viktor Medvedčuk, Janukovičev zaveznik in voditelj proruske politične organizacije Ukrajinska izbira. Po navedbah iz Washingtona je cilj sankcij kaznovati "pajdaše" Putinove vlade, vpletene v dogodke na Krimu. Po navedbah neimenovanih predstavnikov ameriške administracije so tokrat sprejete sankcije ZDA najostrejše sankcije proti Rusiji po koncu hladne vojne.

Ameriške sankcije prihajajo dan po izvedbi referenduma na Krimu, na katerem so se krimski volivci prepričljivo izrekli za priključitev Rusiji. Zahodne države referendum smatrajo za nezakonit. V odzivu na ameriške sankcije je podpredsednik krimske vlade Rustam Temirgaljev že dejal, da te ne bodo vplivale na namero Krima po priključitvi k Rusiji. "Te sankcije ne bodo vplivale ne delo Aksjonova in Konstantinova. Prav tako tudi ne bodo vplivale na proces pridružitve Krima k Rusiji," je dejal Temirgalijev.

"Tovariš Obama, kaj boste s tistimi, ki nimajo v tujini ne bančnega računa?" Odzval se je tudi podpredsednik ruske vlade Rogozin in dejal, da sankcije ne bodo imele nobenega vpliva na tiste, ki v tujini nimajo nobenega premoženja. "Tovariš Obama, kaj boste s tistimi, ki nimajo v tujini ne bančnega računa in ne premoženja? O tem niste razmišljali?", je v tvitu zapisal Rogozin, ki je v ruski vladi pristojen za vojaško industrijo.

EU dosegla dogovor o drugem krogu sankcij proti Rusiji Zunanji ministri EU so danes soglasno sprožili drugi krog sankcij proti Rusiji, ker ni ukrepala za zmanjšanje napetosti v Ukrajini. Ta vključuje prepoved potovanja v unijo in zamrznitev premoženja 21 ruskim in krimskim politikom ter predstavnikom vojaških sil, odgovornim za ogrožanje ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine. Na kazenskem seznamu je osem politikov s Krima in trinajst Rusov, med katerimi je deset politikov in trije predstavniki vojaških sil, a nobenega člana ruske vlade. Sankcije so začele veljati danes z objavo v uradnem listu, ob kateri je bil javno objavljen tudi seznam kaznovanih oseb.

Na seznamu so predsednik krimske vlade Sergej Aksjonov, ker je bil na položaj izvoljen ob prisotnosti proruskih oboroženih sil in ker je lobiral za referendum, ter predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov, župan Sevastopola Aleksej Čalij in šef krimske obveščevalne službe Pjotr Zima, prav tako zaradi separatističnih teženj. Na seznamu je tudi Deniz Berezovski, ki je bil imenovan za poveljnika ukrajinske mornarice, a je nato prestopil h krimskim oboroženim silam.

Med trinajstimi kaznovanimi Rusi pa so člani dume ter trije visoki predstavniki vojaških sil - poveljnik črnomorske flote Aleksandr Vitko, poveljnik zahodnega vojaškega okrožja Anatolij Sidorov in poveljnik južnega vojaškega okrožja Aleksandr Galkin.

Več ministrov, med njimi nemški Frank-Walter Steinmeier in francoski Laurent Fabius, je poudarilo, da mora EU Moskvi poslati odločno sporočilo, a ne sme zapreti vrat do diplomatske rešitve.

Tudi Slovenija zavzema omenjena stališča in zagovarja ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine, sicer pa še vedno pričakuje, da se bo kriza reševala po diplomatski poti, je poudaril vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec.

Erjavec: Prag za sprožitev tretjega kroga sankcij ni povsem jasen Če se bodo razmere v prihodnjih dneh še poslabšale in napetost povečala, obstaja možnost, da vrh razširi danes sprejeti kazenski seznam, je povedal Erjavec. O imenih ni želel govoriti. Povsem jasno je tudi, da v primeru zaostrovanja razmer pridejo na vrsto gospodarske sankcije, ki bi škodile tako Rusiji kot članicam EU, je še dejal slovenski minister. Prag za sprožitev tretjega kroga sankcij po njegovih besedah ni povsem jasen.

Zagotovo bi imele gospodarske sankcije proti Rusiji tudi posledice za slovensko gospodarstvo, zlasti glede cilja doseganja blagovne menjave, ki je dve leti nazaj znašala dobro milijardo evrov, do konca mandata pa je vlada načrtovala povečanje na dve milijardi evrov.

"V tem trenutku slovensko gospodarstvo še ne trpi nobenih posledic, ampak kaj se bo dogajalo v naslednjih tednih, mesecih, je pa zelo odvisno od tega, kako se bo odvijala ukrajinska kriza," je dejal Erjavec.