Ponedeljek, 17. 3. 2014, 16.07
8 let, 7 mesecev
ZDA s sankcijami proti Rusiji: cilj je kaznovati "pajdaše" Putinove vlade
Sankcije so ZDA med drugim uvedle proti odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču in proruskim politikom s Krima. "Današnji ukrepi so ostro sporočilo ruski vladi, da obstajajo posledice za dejanja, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Mednje sodi tudi podpora nezakonitemu referendumu za odcepitev Krima," so sporočili iz Bele hiše.
Dodal je sicer, da še vedno verjame v diplomatsko rešitev krize in da se bodo sankcije spreminjale glede na ravnanje Rusije - če se bo vpletanje v notranje zadeve Ukrajine nadaljevalo, se bodo razširile, in tudi obratno.
Med sedmimi ruskimi tarčami ameriških sankcij sta tudi svetovalca ruskega predsednika Vladimirja Putina. Seznam med drugim zajema ruskega podpredsednika vlade Dmitrija Rogozina, poslanca ruske dume Leonida Sluckija in Jeleno Mizulino ter Putinova svetovalca Vladislava Surkova in Sergeja Glazjeva.
Ameriške sankcije prihajajo dan po izvedbi referenduma na Krimu, na katerem so se krimski volivci prepričljivo izrekli za priključitev Rusiji. Zahodne države referendum smatrajo za nezakonit. V odzivu na ameriške sankcije je podpredsednik krimske vlade Rustam Temirgaljev že dejal, da te ne bodo vplivale na namero Krima po priključitvi k Rusiji. "Te sankcije ne bodo vplivale ne delo Aksjonova in Konstantinova. Prav tako tudi ne bodo vplivale na proces pridružitve Krima k Rusiji," je dejal Temirgalijev.
Na seznamu so predsednik krimske vlade Sergej Aksjonov, ker je bil na položaj izvoljen ob prisotnosti proruskih oboroženih sil in ker je lobiral za referendum, ter predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov, župan Sevastopola Aleksej Čalij in šef krimske obveščevalne službe Pjotr Zima, prav tako zaradi separatističnih teženj. Na seznamu je tudi Deniz Berezovski, ki je bil imenovan za poveljnika ukrajinske mornarice, a je nato prestopil h krimskim oboroženim silam.
Med trinajstimi kaznovanimi Rusi pa so člani dume ter trije visoki predstavniki vojaških sil - poveljnik črnomorske flote Aleksandr Vitko, poveljnik zahodnega vojaškega okrožja Anatolij Sidorov in poveljnik južnega vojaškega okrožja Aleksandr Galkin.
Več ministrov, med njimi nemški Frank-Walter Steinmeier in francoski Laurent Fabius, je poudarilo, da mora EU Moskvi poslati odločno sporočilo, a ne sme zapreti vrat do diplomatske rešitve.
Tudi Slovenija zavzema omenjena stališča in zagovarja ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine, sicer pa še vedno pričakuje, da se bo kriza reševala po diplomatski poti, je poudaril vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec.
Zagotovo bi imele gospodarske sankcije proti Rusiji tudi posledice za slovensko gospodarstvo, zlasti glede cilja doseganja blagovne menjave, ki je dve leti nazaj znašala dobro milijardo evrov, do konca mandata pa je vlada načrtovala povečanje na dve milijardi evrov.
"V tem trenutku slovensko gospodarstvo še ne trpi nobenih posledic, ampak kaj se bo dogajalo v naslednjih tednih, mesecih, je pa zelo odvisno od tega, kako se bo odvijala ukrajinska kriza," je dejal Erjavec.