Četrtek, 1. 2. 2024, 18.01
2 meseca, 3 tedne
118. dan vojne v Izraelu
ZDA izbrale tarče za povračilni napad, Iran umika vojake
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,38
ZDA so se doslej na napade odzivale z merjenimi omejenimi napadi, vendar pa je smrt ameriških vojakov spremenila kalkulacije. Ob tem je Biden sicer večkrat ponovil, da si ne želi širšega konflikta v regiji, člani njegove vlade pa, da si ZDA ne želijo vojne z Iranom.
Uradniki vlade ameriškega predsednika Joeja Bidna naj bi že potrdili tarče odgovora na nedaven napad na ameriško oporišče v Jordaniji, v katerem so umrli trije vojaki. Na seznamu naj bi bili tudi iranski objekti v Iraku in Siriji, poroča televizija CBS, ki se sklicuje na neimenovane vire v vladi. Pripadniki iranske revolucionarne garde so v pričakovanju ameriškega napada medtem zapustili svoje položaje ob sirsko-iraški meji.
19.35 Biden uvedel sankcije proti judovskim naseljencem na Zahodnem bregu
19.01 Pri Istanbulu moški iz protesta proti vojni v Gazi zajel talce
17.59 ZDA naj bi potrdile tarče povračilnih napadov za smrt treh vojakov v Jordaniji
16.09 V bližini ladje ob obali Jemna odjeknila eksplozija
16.00 Iranska revolucionarna garda naj bi zapustila položaje ob sirsko-iraški meji
14.59 UNRWA opozarja na morebitno ustavitev delovanja zaradi zmanjšanja financiranja
8.00 Izraelski minister v Washingtonu o talcih in humanitarni pomoči za Gazo
19.35 Biden uvedel sankcije proti judovskim naseljencem na Zahodnem bregu
Ameriški predsednik Joe Biden je danes z izvršnim ukazom uvedel sankcije proti štirim skrajnim judovskim naseljencem na Zahodnem bregu zaradi nasilja nad Palestinci, je sporočila Bela hiša. Zamrznili so jim morebitno premoženje v ZDA in prepovedali poslovanje z ZDA.
Redek ameriški ukrep proti Izraelcem je Biden sprejel na dan, ko ima predvolilni dogodek v zvezni državi Michigan, kjer bo njegova volilna zmaga na novembrskih predsedniških volitvah odvisna od volivcev arabskega izvora.
Po uradnih podatkih v Michiganu živi 300.000 ameriških Arabcev, Biden pa je leta 2020 Donalda Trumpa tam premagal le za 153.000 glasov.
19.01 Pri Istanbulu moški iz protesta proti vojni v Gazi zajel talce
V bližini Istanbula je danes neznan napadalec iz protesta proti vojni v Gazi v tovarni ameriškega kozmetičnega giganta Procter and Gamble zajel najmanj sedem talcev, je sporočila turška policija. Zasebna tiskovna agencija DHA je objavila fotografijo, na kateri je domnevni napadalec oborožen s pištolo in samomorilskim jopičem.
Incident se je zgodil v industrijski coni Gebze v turški provinci Kocaeli vzhodno od Istanbula. Moški naj bi v tovarno podjetja Procter and Gamble vstopil okoli 15. ure po krajevnem oziroma 13. ure po srednjeevropskem času in več ljudi vzel za talce.
Sprva ni bilo jasno, koliko jih je zajel. Po navedbah sindikata delavcev v tovarni naj bi v menzi zadrževal sedem ljudi, medtem ko je ostale delavce izpustil, poročajo tuje tiskovne agencije.
Na fotografiji, ki jo je objavila agencija DHA, je moški, pokrit s palestinskim šalom ali kefijo, stal ob risbi palestinske zastave in napisu "za Gazo". Policija je tovarno obkolila. Na območju so tudi specialne enote.
Turške oblasti se na incident še niso odzvale.
17.59 ZDA naj bi potrdile tarče povračilnih napadov za smrt treh vojakov v Jordaniji
Uradniki vlade ameriškega predsednika Joeja Bidna naj bi že potrdili tarče odgovora na nedaven napad na ameriško oporišče v Jordaniji, v katerem so umrli trije vojaki. Na seznamu naj bi bili tudi iranski objekti v Iraku in Siriji, poroča televizija CBS, ki se sklicuje na neimenovane vire v vladi.
Američani za nedeljski napad na bazo Stolp 22 blizu meje s Sirijo obtožujejo oborožene skupine, povezane z Iranom, ki odgovornost za napad zanika in grozi z odgovorom na odgovor.
Napadi na ameriške cilje po Bližnjem vzhodu so se okrepili po izbruhu vojne med Izraelom in Hamasom, katerega pripadniki so 7. oktobra napadli Izrael, ki je odgovoril z napadi na območje Gaze.
Predstavniki ameriške vlade so v zadnjih dneh pojasnili, da odgovor ne bo zajemal le enega samega napada, ampak jih bo več. CBS poroča, da bo eden od dejavnikov vreme, ker ima ameriška vojska za natančnejše napade z manjšo verjetnostjo civilnih žrtev raje lepo vreme.
Po odmevnem nedeljskem napadu je proiranska milica Brigade Hezbolaha, ki ji ZDA pripisujejo odgovornost, v sredo naznanila, da opušča vojaške operacije proti ameriškim silam, kar pa ne vpliva na Američane.
16.09 V bližini ladje ob obali Jemna odjeknila eksplozija
V bližini ladje zahodno od pristaniškega mesta Hodeida ob obali Jemna je odjeknila eksplozija, je danes sporočila britanska agencija za pomorske trgovinske operacije (UKMTO). O morebitnih žrtvah ali škodi na ladji ni poročala. Odgovornosti za eksplozijo ni prevzel še nihče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hutijevci so napade na ladje v Rdečem morju začeli novembra z utemeljitvijo, da v podporo Palestincem v Gazi obstreljujejo z Izraelom povezana plovila. Oborožene sile ZDA in Velike Britanije pa so v odzivu doslej izvedle več napadov, katerih cilj je bil zmanjšati sposobnost hutijevcev za napadanje mednarodnega ladijskega prometa v Rdečem morju.
Do eksplozije v Rdečem morju prihaja po novih ameriških napadih na položaje hutijevcev v Jemnu. Kot je namreč sporočilo osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom), so ameriške sile danes ciljale drone in kopensko nadzorno postajo hutijevcev, ker so predstavljali neposredno grožnjo trgovskim ladjam in plovilom ameriške mornarice v regiji.
Prav tako so ameriške sile sestrelile protiladijsko raketo in tri v Iranu izdelane drone. Hutijevci kljub temu še naprej napadajo ladje v Rdečem morju, v sredo naj bi denimo po lastnih navedbah napadli ameriško trgovsko ladjo, ki naj bi bila namenjena v Izrael.
16.00 Iranska revolucionarna garda naj bi zapustila položaje ob sirsko-iraški meji
Pripadniki iranske revolucionarne garde so v pričakovanju ameriškega napada zapustili svoje položaje ob sirsko-iraški meji, je danes sporočil sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu. Po besedah vodje observatorija Ramija Abdela Rahmana so nekateri odšli v Damask, drugi v Teheran, nekatere pa so premestili znotraj Sirije.
"Nekateri ključni iranski svetovalci in poveljniki so se popolnoma umaknili s svojih položajev (...) ob sirsko-iraški meji," je sporočil Rahman in pojasnil, da so se nekateri vodilni poveljniki preselili v Damask, nekaj pa jih je odšlo v Teheran. Dodal je, da so bili pripadniki garde nižjega ranga premeščeni znotraj vzhodne in osrednje Sirije.
Po besedah vodje observatorija so položaje na sirsko-iraški meji zasedle milice, ki jih Teheran podpira. Ob tem so dobile stroga navodila, naj ne napadajo ameriških oporišč na območju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
14.59 UNRWA opozarja na morebitno ustavitev delovanja zaradi zmanjšanja financiranja
Zaradi zmanjšanja sredstev bo morala agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) do konca meseca najverjetneje ustaviti delovanje v Gazi in širši regiji, je danes sporočil prvi mož UNRWA Philippe Lazzarini. Število smrtnih žrtev izraelske ofenzive v Gazi je medtem preseglo 27 tisoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pretekli petek je Izrael UNRWA obtožil, da so nekateri njeni zaposleni sodelovali pri napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra. Agencija je nemudoma odpustila več uslužbencev in uvedla preiskavo. Zaradi očitkov je začasno ustavitev financiranja UNRWA naznanilo že 12 držav, vključno z ZDA, Veliko Britanijo, Italijo, Nemčijo, Francijo in Avstrijo.
"Če bo financiranje še naprej ustavljeno, bomo najverjetneje do konca februarja prisiljeni ustaviti svoje dejavnosti," je v izjavi na omrežju X zapisal Lazzarini. Ob tem je UNRWA vnovič opozorila na poglabljanje humanitarne krize v Gazi.
8.00 Izraelski minister v Washingtonu o talcih in humanitarni pomoči za Gazo
Izraelski minister za strateške zadeve Ron Dermer se je v sredo v Washingtonu sestal s svetovalcem za nacionalno varnost ZDA Jakom Sullivanom, s katerim je govoril o humanitarni pomoči za Gazo in prizadevanjih za rešitev talcev, je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby.
Kirby podrobnosti o pogovoru med Sullivanom in nekdanjim veleposlanikom Izraela v ZDA Dermerjem ni razkril.
ZDA z Izraelom in Katarjem sodelujejo pri prizadevanjih za izpustitev talcev, ki jih je palestinsko islamistično gibanje Hamas zajelo med napadom na Izrael 7. oktobra lani. Obenem pa ZDA pritiskajo na vlado izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, naj zmanjša število žrtev med palestinskimi civilisti med vojno v Gazi in omogoči večji dostop humanitarne pomoči, poročajo ameriški mediji.
Netanjahu se je ravno v sredo sestal s svojci talcev, ki jim je zagotovil, da delajo vse, da jih bodo osvobodili. Trenutno si prizadevajo za okvirni dogovor o izpustitvi talcev, a je ob tem poudaril, da tega ne bodo sklenili za vsako ceno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
ZDA sicer vztrajajo, da je edina dolgoročna rešitev za mir na Bližnjem vzhodu rešitev dveh držav. Novičarski portal Axios je v sredo poročal, da v State Departmentu potekajo razprave o tem, kako bi morebitno ameriško priznanje Palestine vplivalo na razvoj dogodkov.
Medtem naj bi se državni sekretar Antony Blinken pripravljal na nov obisk Bližnjega vzhoda, je poročala francoska tiskovna agencija AFP ob navajanju neimenovanih virov v State Departmentu. Obisk naj bi se zgodil v naslednjih dneh. To bo že peta Blinknova pot v regijo od 7. oktobra lani. Do zdaj je obiskal Izrael in nekatere arabske države.
