Zakaj lahko begunska kriza usodno zamaje EU

Ko so Grki želeli odpis dolgov in konec zategovanja pasu, so razlagali, da si želijo solidarnost drugih članic EU. Toda zdaj se je v istem položaju kot Grčija znašla Nemčija – ne zaradi dolgov, ampak zaradi begunske krize.

Nemški politiki jezni na nesolidarne države Zdaj je Nemčija, na katero je padlo največje breme begunsko-migrantskega vala (po napovedih naj bi letos v državo prišlo vsaj 800 tisoč migrantov oziroma iskalcev azila), tista država, ki si želi solidarnosti drugih držav pri reševanju begunske krize.

Toda za zdaj brez uspeha, številne države se otepajo prerazdeljevanja beguncev/prosilcev za azil, zato se krepi jeza med nemškimi politiki. Prvak socialdemokratov Sigmar Gabriel in njegov socialdemokratski kolega, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, sta med najglasnejšimi.

Zahteve po ostrejši nemški politiki Nekateri v Nemčiji celo zagovarjajo zamisli, da bi Nemčija zaostrila odnos z britanskim premierjem Davidom Cameronom ter z ostrejšo politiko in izsiljevanjem prisilila zlasti višegrajske države, da bi sprejele več beguncev oziroma migrantov (v slogu: če ne boste sprejeli beguncev, vam ne bomo dali denarja za varnost vzhodnoevropskih držav v okviru Nata).

Seveda lahko trša politika Nemčije do Velike Britanije, ki jo od nemške kanclerke Angele Merkel zahtevajo nekateri v Nemčiji, okrepi težnje po izstopu države iz EU – tako imenovani brexit. Tudi višegrajske države lahko postanejo bolj sovražne do Nemčije.