Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
11. 7. 2022,
22.14

Osveženo pred

1 leto, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 9,52

83

Natisni članek

vojna Ukrajina Rusija

Ponedeljek, 11. 7. 2022, 22.14

1 leto, 9 mesecev

EU bo Ukrajini namenila dodatno milijardo evrov pomoči #vŽivo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 9,52

83

Dmitrij Peskov | EU je Ukrajini zaradi ruske agresije letos izplačala že 1,2 milijarde evrov makrofinančne pomoči, tako da bo skupaj pomoč znašala 2,2 milijarde evrov. | Foto Reuters

EU je Ukrajini zaradi ruske agresije letos izplačala že 1,2 milijarde evrov makrofinančne pomoči, tako da bo skupaj pomoč znašala 2,2 milijarde evrov.

Foto: Reuters

139. dan vojne v Ukrajini. Ruski poveljniki na bojišču v Ukrajini priznavajo zaskrbljenost zaradi večcevnih raketometnih sistemov M142 HIMARS, ki so jih ukrajinski vojski v zadnjih tednih začele dobavljati Združene države Amerike. Orožje, ki velja za zelo mobilno in izjemno natančno, so Ukrajinci v zadnjem tednu uporabili za več uspešnih napadov na ruske položaje, med drugim tudi na točke odločanja v vzhodni Ukrajini na območju pod nadzorom ruskih sil. 

Pregled pomembnejših dogodkov dneva:

18.12 "Prazen hladilnik je bolj grozljiv od rakete"
14.43 Zaradi peticije bodo v Ukrajini razmislili o legalizaciji istospolnih porok
14.18 Kremelj: Številni Ukrajinci si želijo postati ruski državljani
14.11 Japonska in ZDA napovedale zaostritev sankcij proti Rusiji
13.10 Ruski novinar mora zaradi "širjenja homoseksualnosti" plačati 1.980 evrov
13.07 EU zamrznila rusko premoženje v vrednosti 13,8 milijarde evrov
13.02 Finančni ministri EU potrdili dodatno milijardo evrov pomoči Ukrajini
11.41 V Mikolajevu 12 ranjenih
10.50 V Zaporožju aretirali ruskega obveščevalca
10.44 Ukrajinci ubili še enega ruskega generala
8.42 Ukrajina: Začeli smo protiofenzivo
7.50 Bela hiša: Rusija od Irana kupuje brezpilotna letala

18.12 "Prazen hladilnik je bolj grozljiv od rakete"

"Prazen hladilnik je bolj grozljiv od rakete," je na podlagi študije družbenih omrežij in poročanja medijev ugotovila Ruska družba za razvoj družbenih odnosov, ki je raziskala "nacionalni indeks strahu" med Rusi od začetka vojne v Ukrajini.

Raziskava je trajala od 24. februarja, prvega dne agresije na Ukrajino, do 31. maja. Bolj jih skrbijo osebna eksistenca, njihovo udobje, navade in standardi, ki so jih vajeni, kot pa morebitna jedrska vojna.

Po tem indeksu strahu se Rusi bolj bojijo rasti cen ter primanjkljaja izdelkov in storitev. Predvsem se bojijo pomanjkanja zahodnih izdelkov, brez katerih so ostali zaradi sankcij. Pomanjkanje zahodnih izdelkov jih skrbi celo bolj kot "stanje na bojišču v Ukrajini", je razvidno iz raziskave.

Med drugim so ugotovili, da Rusi vojno oziroma "specialno operacijo" na družbenih omrežjih komentirajo 5,5-krat več kot mediji. Nekateri analitiki navajajo, da Rusi medijsko poročanje o vojni v Ukrajini spremljajo vse bolj previdno, moti pa jih tudi pomanjkanje informacij z Zahoda.

Je pa zanimivo, da največ pozornosti Rusov, kar zadeva vojno v Ukrajini, pritegnejo napadi na ruska obmejna mesta, strah pa jih je tudi morebitnih terorističnih napadov. To jih skrbi bolj kot dogajanje v Ukrajini.

Poleg tega Rusom po indeksu strahu takoj za pomanjkanjem največje nelagodje povzročajo zahodne sankcije in izolacija od Evrope. Nezadovoljni so tudi z blokado Facebooka in Instagrama, saj je njihova svoboda komuniciranja zato omejena.

Raziskava kaže, da Rusi menijo, da se bo njihov življenjski standard poslabšal, ker si zaradi sankcij ne bodo mogli več privoščiti marsičesa, kar so imeli za normalno, dostopno in nesporno. Mimogrede, po nekaterih raziskavah, piše moskovski poslovni časnik RBK, približno 60 odstotkov Rusov meni, da je njihov gospodarski položaj slabši kot leta 2021, dobrih 65 odstotkov pa jih je prepričanih, da se bo njihov finančni položaj še poslabšal.

Več kot 80 odstotkov Rusov to poletje ne bo odšlo na dopust v tujino, nekaj več kot 50 odstotkov državljanov pa bo letni dopust preživelo doma, še kaže raziskava. 

14.43 Zaradi peticije bodo v Ukrajini razmislili o legalizaciji istospolnih porok

Za peticijo, ki poziva k legalizaciji istospolnih porok v Ukrajini, so zbrali dovolj podpisov, da lahko predsednik obravnava predlog, poroča BBC. Zbrali so skoraj 28 tisoč podpisov, kar pomeni, da ima predsednik Zelenski zdaj deset dni časa za odgovor.

Homoseksualnost v Ukrajini ni nezakonita, vendar istospolne poroke in civilna partnerstva niso priznani. To povzroča težave homoseksualnim osebam, ki so po ruski invaziji vstopile v vojsko. V skladu z ukrajinsko zakonodajo namreč velja, da če nekdo, ki je v istospolni zvezi, umre, njegov partner ne more zahtevati trupla ali ga pokopati.

14.18 Kremelj: Številni Ukrajinci si želijo postati ruski državljani

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je povedal, da si številni Ukrajinci želijo ruskega državljanstva. Na novinarski konferenci je dejal, da imajo prebivalci območij v južni in vzhodni Ukrajini, ki jih je okupirala Rusija, zdaj pravico postati ruski državljani.

Peskov je to dejal dan po tem, ko je ruski predsednik Putin podpisal odlok o razširitvi hitre pridobitve ruskega državljanstva na vse Ukrajince.

Peskov je dejal, da imajo Ukrajinci na okupiranih območjih pravico dobiti rusko državljanstvo. | Foto: Reuters Peskov je dejal, da imajo Ukrajinci na okupiranih območjih pravico dobiti rusko državljanstvo. Foto: Reuters

14.11 Japonska in ZDA napovedale zaostritev sankcij proti Rusiji

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen in japonski finančni minister Šuniči Suzuki sta se danes sestala v Tokiu ter se dogovorila, da bosta v podporo Ukrajini in v boju proti gospodarski nestabilnosti, ki jo je povzročila ruska invazija na to državo, uvedla dodatne sankcije proti Rusiji, poroča španska tiskovna agencija EFE.

"Enotna sva v odločni obsodbi ruske neizprosne, neupravičene in nezakonite vojne proti Ukrajini in z izvajanjem gospodarskih in finančnih sankcij nameravava še naprej povečevati stroške ruske vojne," sta zapisala v skupni izjavi.

Med drugim sta se dogovorila, da bosta uskladila svoj odziv na gospodarske posledice ruske invazije, kot je nestanovitnost na deviznih trgih in v gospodarstvu. V izjavi sta kot glavne izzive za svetovno gospodarstvo izpostavila še naraščajoče cene hrane, energije in surovin ter nezanesljivo preskrbo s hrano.

Yellenova se je s Suzukijem srečala v okviru postanka na Japonskem med potjo na srečanje finančnih ministrov in upraviteljev centralnih bank skupine G20, ki se bo v petek začelo v Indoneziji.

Med obiskom v Tokiu se je za zaprtimi vrati sestala tudi z guvernerjem japonske centralne banke Haruhikom Kurodo, s katerim sta razpravljala o inflaciji in vplivu ruske invazije na svetovno gospodarstvo.

Na Japonsko je Yellenova prispela že v ponedeljek zvečer, ko se je v budističnem templju Zojoji v prestolnici poklonila nekdanjemu predsedniku vlade Šinzu Abeju, ki je bil danes pokopan. V pogovoru s Suzukijem je Yellenova izpostavila Abejevo vlogo pri okrevanju japonskega gospodarstva ter dodala, da je ena od njegovih glavnih zapuščin tudi tesna vez med Japonsko in ZDA.

13.10 Ruski novinar mora zaradi "širjenja homoseksualnosti" plačati 1.980 evrov

Ruski novinar Jurij Dud mora plačati 120 tisoč rubljev (nekaj več kot 1.980 evrov) kazni zaradi spodbujanja istospolnih zvez, je odločilo moskovsko sodišče.

35-letnik, nekdanji športni novinar, je med največjimi ruskimi medijskimi zvezdami, zaslovel pa je z ostrimi, politično obarvanimi intervjuji in dokumentarnimi filmi, ki jih je objavljal na YouTubu. Na tem ima že več kot deset milijonov naročnikov. 

Leta 2013 je Rusija "spodbujanje netradicionalne usmerjenosti otrok" označila za kriminal. Predsednik parlamenta Vjačeslav Volodin pa je prejšnji teden pozval k popolni prepovedi promocije "netradicionalnih vrednot" v Rusiji.

13.07 EU zamrznila rusko premoženje v vrednosti 13,8 milijarde evrov

Evropska unija je od 24. februarja, ko je Rusija začela invazijo na Ukrajino, zamrznila rusko premoženje v vrednosti 13,8 milijarde evrov, je danes povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Pri tem je opozoril, da velik del zasega premoženja prihaja iz petih držav članic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Držav ni hotel imenovati, dodal pa je, da pričakuje, da bodo tudi preostale države 27-članskega bloka kmalu okrepile svoja prizadevanja. Nemški finančni minister Christian Lindner je sicer sredi junija presodil, da je samo Nemčija zamrznila za 4,48 milijarde evrov premoženja. Konec junija je mednarodna delovna skupina za sankcije sporočila, da so njene članice, vključno z več državami EU, blokirale za 30 milijard dolarjev premoženja ruskih poslovnežev in uradnikov.

Delovna skupina za rusko elito, posrednike in oligarhe (REPO) pa je sporočila, da so njene članice, med katerimi so tudi ZDA, Kanada, Velika Britanija, Japonska in druge zaveznice, imobilizirale 300 milijard dolarjev v lasti ruske centralne banke.

EU je do zdaj sprejela šest svežnjev sankcij proti Rusiji, vključno s prepovedjo uvoza večine ruske nafte, ki je bila sprejeta v začetku junija. Skupno je bilo zamrznjeno premoženje 98 podjetij in 1.158 posameznikov, vključno z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki jima je bil prepovedan vstop v EU.

13.02 Finančni ministri EU potrdili dodatno milijardo evrov pomoči Ukrajini

Finančni ministri držav članic EU so danes potrdili dodatno makrofinančno pomoč Ukrajini v višini milijarde evrov, ki bo namenjena najnujnejšim finančnim potrebam te države. Do zdaj je sicer EU Ukrajini, ki je od konca februarja deležna ruske agresije, izplačala že 1,2 milijarde evrov makrofinančne pomoči.

Denarna pomoč bo Ukrajini na voljo eno leto, so sporočili s Sveta EU. Sredstva bodo Kijevu izplačana na podlagi memoranduma, v katerem bodo določili zahteve glede poročanja ukrajinskih oblasti o njihovi porabi.

EU je Ukrajini v luči ruske agresije letos izplačala že 1,2 milijarde evrov makrofinančne pomoči, tako da bo skupaj pomoč znašala 2,2 milijarde evrov. V prihodnjih mesecih je pričakovati dodatno pomoč, navajajo na Svetu EU.

Evropska komisija je sicer že sredi maja napovedala dodatnih devet milijard makrofinančne pomoči Ukrajini, a še vedno ni predstavila predloga, ki bi to omogočil.

Finančna pomoč EU dopolnjuje pomoč Ukrajini na drugih področjih, med drugim na humanitarnem, razvojnem in obrambnem.

11.41 V Mikolajevu 12 ranjenih

Po hudih napadih na ukrajinsko mesto Mikolajev je bilo ranjenih 12 ljudi. "Sovražnik je ponoči množično obstreljeval mesto," je na Telegramu dejal Kirilo Timošenko, namestnik vodje predsednikovega urada.

"Rusi svoje rakete merijo na stanovanjska območja, nakupovalna središča, rekreacijske centre in stanovanjske stavbe," je dodal.

10.50 V Zaporožju aretirali ruskega obveščevalca

Domnevni ruski obveščevalec, ki je posredoval informacije o ukrajinskih obrambnih položajih, je bil aretiran, je sporočila ukrajinska varnostna služba (SBU). Aretirali so ga v Zaporožju v Ukrajini, ko je poskušal priti v regijo Doneck, ki je pod nadzorom proruskih sil.

Po podatkih SBU je vohun vzpostavil stike z vodstvom tako imenovane Ljudske republike Doneck (DNR) in organiziral zbiranje sredstev za njeno vojsko. Kasneje naj bi privolil v prisego in odšel na njeno ozemlje. S seboj je prinesel podatke o ukrajinski obrambi in mobilizaciji v regiji Odesa, ki jih je pridobil prek svojih stikov v lokalni vladi.

10.44 Ukrajinci ubili še enega ruskega generala

Ukrajinci trdijo, da so v zadnjem raketnem napadu ubili še enega ruskega generala. Generalmajor Artem Nasbulin naj bi bil ubit v napadu v regiji Herson, poroča Daily Mail. Ukrajinci trdijo, da so v tem napadu ubili tudi dvesto ruskih vojakov.

8.42 Ukrajina: Začeli smo protiofenzivo

Ukrajinska vojska je sporočila, da so začeli protiofenzivo na ruske vojake, ki so okupirali dele južne ukrajinske regije Herson, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

7.50 Bela hiša: Rusija od Irana kupuje brezpilotna letala

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je v ponedeljek povedal novinarjem, da Rusija od Irana kupuje oborožena brezpilotna letala za uporabo v vojni proti Ukrajini. Iran naj bi že ta mesec začel uriti ruske vojake za uporabo teh letal.

Sullivan je povedal, da še ni jasno, ali je Iran Rusiji že poslal brezpilotna letala, vendar pa naj bi se pripravljal, da jih pošlje več sto. Po njegovih besedah je to dokaz, da je cena, ki jo Rusija plačuje za vojno, velika, saj ji zmanjkuje lastne oborožitve.

Iran zadnjih 20 let izpopolnjuje svoja brezpilotna letala, s katerimi med drugim zalaga upornike v Jemnu, ki so jih v preteklosti izkoristili za napade na Savdsko Arabijo.

Rusija je pred napadom na Ukrajino tehnologijo za brezpilotna letala kupovala od Izraela, ki je zavzel nevtralno držo glede vojne v Ukrajini in posledično Rusiji te tehnologije več ne dobavlja.

Ukrajinci po ruskih položajih tolčejo z orožjem, ki naj bi se ga Rusija "histerično" bala

Da je ameriški raketni sistem M142 HIMARS, ki so ga Združene države Amerike v Ukrajino prvič dostavile prejšnji mesec, nova velika težava za rusko vojsko, je nedavno priznalo več Putinovemu režimu naklonjenih virov v Rusiji, med drugim nekdanji poveljnik separatističnih sil v vzhodni Ukrajini Igor Girkin in znani vojni poročevalec ruske državne televizije Rusija1 Aleksander Sladkov.

Igor Girkin je na Telegramu tako med drugim zapisal, da je Rusija v Ukrajini zaradi sofisticiranih ameriških raketometov na šestih kolesih v zadnjem tednu utrpela hude izgube tako osebja kot opreme, njihovi sistemi protizračne obrambe pa so proti orožju, ki ga izdeluje ameriško podjetje Lockheed Martin, tako rekoč neuporabni.

Sistem M142 HIMARS v akciji v Ukrajini.  | Foto: Ukrajinsko zunanje ministrstvo Sistem M142 HIMARS v akciji v Ukrajini. Foto: Ukrajinsko zunanje ministrstvo

Sladkov je medtem poročal, da so ukrajinske sile s pomočjo HIMARS zadele majhne, a pomembne točke odločanja v vzhodni Ukrajini.

Ruski novinar Andrej Rudenko je v nedeljo medtem objavil videoposnetke požarov v več krajih, ki jih obvladuje ruska vojska, in dopisal, da so jih najverjetneje povzročili ukrajinski napadi na skladišča orožja, pri čemer je bil uporabljen HIMARS.

Ukrajinska vojska sistem M142 HIMARS uporablja za izvedbe ozko usmerjenih napadov na tarče daleč onkraj frontne linije. Projektili, ki jih je Ukrajini ob raketometih dostavila ameriška vojska, imajo namreč do 70 kilometrov dometa. 

ZDA Ukrajini niso poslale raket z večjim dometom. Razlog je bil izogibanje nadaljnji eskalaciji konflikta, saj je Rusija grozila, da bi v nasprotnem primeru ostro ukrepala. Ustrašili so se namreč, da bi Ukrajina ameriško orožje uporabila za napade na cilje v Rusiji. Tudi sicer naj bi Rusi konec maja ob novici, da bodo Ukrajinci dobili pošiljko sistemov M142 HIMARS, postali malodane "histerični"

Rusija je znova zadevala stanovanjska poslopja, umirali so civilisti:

Putin olajšal pridobitev ruskega državljanstva za vse Ukrajince

Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek medtem izdal odlok, ki omogoča hitrejšo pridobitev ruskega državljanstva za vse prebivalce Ukrajine. Predhodno je ta možnost veljala le za prebivalce obeh separatističnih republik Doneck in Lugansk, ki ju priznava Moskva, ter za regiji Herson in Zaporožje, kjer ruska vojska nadzoruje večje dele ozemlja.

Del ruskih poslancev, ki so tradicionalno naklonjeni Kremlju, je v ponedeljek predlagal, da se predsednika Vladimirja Putina preimenuje v ruskega vladarja Vladimirja Putina.  | Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Del ruskih poslancev, ki so tradicionalno naklonjeni Kremlju, je v ponedeljek predlagal, da se predsednika Vladimirja Putina preimenuje v ruskega vladarja Vladimirja Putina. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Odlok ruskega predsednika med drugim navaja, da se "vsem državljanom Ukrajine" omogoči "pravica, da zaprosijo za sprejem v državljanstvo Ruske federacije na poenostavljen način".

Putin je že maja olajšal pridobitev ruskega državljanstva za prebivalce dveh ukrajinskih regij, in sicer Hersona, ki je skoraj v celoti pod nadzorom ruskih sil, in jugovzhodne regije Zaporožje, ki je delno pod nadzorom Rusije.

Moskva je leta 2019 izdala odlok, s katerim je olajšala izdajo potnih listov za prebivalce samooklicanih proruskih ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine.

Vladimir Putin
Novice Predlog v Moskvi: Vladimir Putin ne bo več ruski predsednik? #vŽivo
Stalin Putin
Novice Stalinova mračna skrivnost in Putin
Časiv Jar
Novice Ruske rakete v stanovanjsko zgradbo, v ruševinah več mrtvih
Ne spreglejte