Vsako leto se preseli milijon Evropejcev

Glede na navedbe raziskave Evrobarometra iz leta 2012 državljani Evrope kot drug najpomembnejši dosežek Evropske skupnosti navajajo svobodo gibanja. Toda mobilnost znotraj EU je presenetljivo nizka – le tri odstotke Evropejcev živi v drugi članici EU.

A to ne pomeni, da se Evropejci ne preseljujejo. Vsako leto se preseli milijon državljanov EU. Na prvih mestih po preseljevanju so Poljaki, Romuni, Bolgari, Litovci in Latvijci.

Največ Slovencev odšlo v Nemčijo in Avstrijo Slovenci nismo med največjimi evropskimi selivci. Po podatkih Sursa se je leta 2012 v Slovenijo priselilo 15.022 oseb, odselilo pa 14.378. V obeh primerih je to več kot leto prej. Med priseljenimi jih je bilo 17,7 odstotka iz Evropske skupnosti, od tega največ iz Bolgarije. Med odseljenimi Slovenci je vsak četrti odšel v Nemčijo in vsak sedmi v Avstrijo. Skupno se je dve tretjini odseljenih Slovencev preselilo v članice EU. V večini so bili mladi, stari od 20 do 44 let, kot razlog za odselitev pa so navedli iskanje zaposlitve ali nadaljevanje izobraževanja.

Trend preseljevanja se v Sloveniji nenehno povečuje. Po začasnih podatkih za leto 2014 se je v Slovenijo priselilo več ljudi kot leto prej, prav tako se jih je več odselilo. Samo v zadnjem četrtletju lanskega leta se je priselilo 3510 ljudi, odselilo pa 3574, od tega 2117 državljanov Slovenije.

V Nemčijo pol milijona evropskih migrantov Če pogledamo podatke za leto 2013 za celotno Evropo, pa je številka preseljevanja precej višja – 8,8 odstotka Evropejcev se je preselilo v drugo državo. Notranja migracija v EU v zadnjih letih raste. Leta 2005 je bila le 1,3-odstotna. Kot razlog za povečano migracijo analitiki navajajo krizo, ki ljudi prisili, da se odpravijo iskat delo v druge države. Ko je recimo izbruhnila kriza v Španiji, so v delih Nemčije načrtno oglaševali potrebe po delavcih prav v Španiji.

Največ evropskih migrantov je prišlo v Nemčijo, 592 tisoč. Nato so se preseljevali še v Veliko Britanijo, 498 tisoč, in na tretjem mestu v Italijo 350.800 ljudi. Sledita Francija in Španija. V 14 državah Evropske skupnosti je bilo več evropskih priseljencev, kot je bilo državljanov te države, ki so se izselili. Več izseljencev kot priseljencev pa so imele Bolgarija, Češka, Slovaška, Ciper, Grčija, Irska, Poljska, Romunija, Španija in Baltske države.

Romuni in Bolgari najraje v Španijo in Italijo V zadnjih letih sta bila dva velika vala preseljevanja znotraj Evrope. Prvi je bil leta 2004, ko je bilo v Evropsko skupnost sprejetih osem nekdanjih socialističnih držav, Ciper in Malta. Drugi večji val preseljevanja pa je bil leta 2007, ko sta bili v EU sprejeti Romunija in Bolgarija.

Zanimivo je, da niti v krizi migranti iz nekaterih držav niso iskali dela kjerkoli, temveč v prav določenih državah. Tako sta recimo dve tretjini izseljenih Romunov in Bolgarov odšli v Italijo in nekaj manj v Španijo in to kljub temu, da je bila Španija tedaj že v krizi. Zanimivo je tudi, da je v času krize zaznati tok Romunov in Bolgarov iz Španije v Italijo – kar pet odstotkov teh migrantov se je iz Španije preselil v Italijo. Istočasno se je v času krize povečalo število žensk, ki so migrirale, kar je posledica tega, da so tradicionalno moške gospodarske panoge, kot je gradbeništvo, zastale, potrebe po specifično ženskih poklicih, kot je negovalka, pa se je povečalo.

Poljaki najraje v Veliko Britanijo Tradicionalni pri izbiri države za selitev so tudi Poljaki. Dve tretjini izseljenih Poljakov je odšlo bodisi v Nemčijo bodisi Veliko Britanijo. Taki veliki izseljenski tokovi iz ene v drugo državo navadno povzročijo napetosti. Poljski priseljenci v Veliki Britaniji so naselili celotne četrti, Italijani pa si na vse načine prizadevajo, da bi v domovino vrnili kar največje število priseljenih Romunov. Naval tujih delavcev lahko povzroči tudi strah za delovna mesta med domačini. Tako so recimo francoski sindikati opozarjali pred Poljaki. Nazadnje se je zgodilo to, da večina Poljakov v servisnih dejavnostih dela na črno, za trikrat manj denarja kot Francozi.

Notranje migracije v Evropski skupnosti pa imajo še eno značilnost. Za razliko od vala preseljevanja delovne sile v 70. letih, v državah, ki so cilj migrantov, kot sta Nemčija in Velika Britanija, opažajo nov trend priseljevanja: priseljujejo se mladi, visokoizobraženi ljudje z juga Evrope, iz Portugalske, Španije, Grčije. Te nove evropske migrante v Nemčiji sprejemajo z odprtimi rokami.