SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vrnitev predsednika Pahorja iz najrevnejše nekdanje jugoslovanske republike

4

termometer

 | Foto:
Makedonija po velikosti in številu prebivalstva spominja na našo državo, vendar ima Slovenija višji standard in je med državami tretja največja vlagateljica v Republiko Makedonijo.

Država je ujeta med Albanijo, Kosovom, Srbijo, Bolgarijo in Grčijo, s katero ima nerazrešeno vprašanje glede svojega imena, zaradi česar Atene blokirajo njen vstop v Severnoatlantsko zavezništvo (Nato). Zaradi spora z Grčijo, ki oporeka uporabi imena Makedonija, je v mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi, uradno ime države Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, precej držav, tudi Slovenija, pa jo je priznalo pod imenom Republika Makedonija.

Zgodovina Makedonije je močno povezana z zgodovino makedonske regije. Država obsega 38 odstotkov zgodovinske geografske regije, imenovane Makedonija. Republika Makedonija je bila kot država Makedoncev razglašena v drugi svetovni vojni na prvem zasedanju ASNOM-a, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarskih okupatorjev. Za sestavni del federativne države SFRJ je bila razglašena na drugem zasedanju Avnoja, neodvisnost pa je razglasila 8. septembra 1991.

Skoraj šestkrat nižji BDP/prebivalca Makedonija ima okoli 2,1 milijona prebivalcev. Od tega jih je četrtina Albancev (na območjih, kjer živi več kot 20 odstotkov albanskega prebivalstva, se kot uradni jezik uporablja tudi albanščina), 64 odstotkov pa Makedoncev. Je najrevnejša nekdanja republika Jugoslavije, leta 2012 je BDP na prebivalca znašal 3.612 evrov (za primerjavo: v Sloveniji leta 2012 21.470 evrov). Marca letos je povprečna mesečna neto plača znašala 345,5 evra, kar je realno 1,7 odstotka več kot leto prej.

Lani je imela država 0,7-odstotni upad BDP-ja, ki je znašal 7,5 milijarde evrov. Analitiki ji za letos napovedujejo 0,6-odstotno rast, za leto 2014 1,9-odstotno rast in za leto 2015 2,2-odstotno rast BDP-ja. Od leta 1993 je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) v Makedoniji izpeljala 80 projektov v vrednosti 1,1 milijarde evrov. Kljub pomoči ostaja stopnja nezaposlenosti visoka, lani je dosegla 31,3 odstotka in naj bi po podatkih EIU-ja na podobni ravni ostala do konca leta 2015.

Slovenija tretja največja vlagateljica Vlada v Skopju želi še letos zmanjšati proračunski primanjkljaj pod 3,5 odstotka BDP-ja, med prednostnimi nalogami pa ostajajo strukturne reforme v izvoznem sektorju, vlaganja v razvoj tehnologije, reforma javnih financ, razvoj infrastrukture ter reforme zdravstvenega sistema in sodstva. S pospeševanjem investicij želi dolgoročno izboljšati življenjski standard, zvišati povprečne plače, zaposlenost in BDP, a so bile številne reforme do zdaj bolj kot ne neuspešne.

Z namenom privabiti tuje investitorje nameravajo investirati v transportno in energetsko infrastrukturo. Vhodne tuje neposredne investicije (TNI) so v Makedoniji leta 2010 znašale 3,3 milijarde evrov, izhodne TNI Makedonije pa 100 milijonov evrov. Po podatkih iz leta 2010 je med državami Slovenija z okoli 400 milijoni evrov za Nizozemsko in Grčijo tretja največja vlagateljica v Makedonijo, Nova Ljubljanska banka (NLB) pa je med najpomembnejšimi tujimi investitorji.

Krka prvo predstavništvo odprla v Skopju Menjava s Slovenijo leta 2011 je skupaj znašala slabih 188 milijonov evrov. Največji delež, 17 odstotkov, slovenskega izvoza so predstavljali farmacevtski proizvodi, medtem ko so jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave predstavljali 11 odstotkov slovenskega uvoza. Med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji, ki delujejo tudi v Makedoniji, je novomeška Krka, ki je na tamkajšnjem trgu prisotna že več kot štirideset let in je svoje prvo predstavništvo zunaj meja Slovenije odprla prav v Skopju. Predstavništvo je pozneje, kot so za Planet Siol.net povedali v podjetju, preraslo v podjetje Krka-Farma Dooel, Skopje, kjer je trenutno zaposlenih 32 ljudi.

Krka je lani na makedonskem tržišču prodala za okrog 14 milijonov evrov izdelkov in bila tako prvi tuji dobavitelj zdravil v državi, rast pa napoveduje tudi v prihodnosti. V podjetju so pojasnili, da so dozdajšnje izkušnje delovanja v Makedoniji pozitivne in da nameravajo v ta namen po potrebi širili tudi prodajno-promocijsko mrežo.

Slovenski vojaki v Makedoniji Slovenijo in Makedonijo povezuje tudi sodelovanje slovenske vojske v Natovem poveljstvu v Skopju (NATO HQSk). Nato je v Makedoniji prisoten od leta 1999, ko je uradno Skopje podprlo Nato po posredovanju na Kosovu oziroma v Srbiji. Dve leti pozneje so izbruhnili medetnični nemiri med albanskim in večinskim prebivalstvom, ki so terjali več sto žrtev. Spor se je končal s sporazumom, za katerega jamči tudi Nato. Slovenija v NATO HQSk sodeluje od novembra 2009, aprila 2010 je bil v sestavi poveljstva NATO HQSk ustanovljen slovenski kontingent, ki mu poveljuje brigadir David Humar.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin