Vrh EU brez dogovora o proračunu 2014-2020

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ocenil, da je dogovor možen v začetku 2013.

Že pred pogovori voditeljev, ki so se začeli v četrtek, je bilo bolj malo upanja, da bo dogovor dosežen že na tokratnem zasedanju. Omenjalo se je možnost delnega dogovora, a do tega ni prišlo.

"Zadostna raven potencialnega zbližanja stališč" Vrh EU je tako Van Rompuyu in predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu podelil mandat, da v naslednjih tednih nadaljujeta pogovore s predstavniki članic.

Vrh unije je ocenil, da obstaja na podlagi dvostranskih pogovorov med voditelji posameznih držav in Van Rompuyem ter Barrosom ter v luči razprave med voditelji "zadostna raven potencialnega zbližanja stališč", da je dogovor možen na začetku prihodnjega leta.

Voditelji so v kratkem sklepu po koncu pogovorov v četrtek in danes zapisali, da bi članice morale biti sposobne premostiti preostale razlike v pogledih. Proračun EU je namreč pomemben za povezanost Evrope in za rast ter zaposlovanje v vseh članicah sedemindvajseterice, so dodali.

Van Rompuy je opozoril, da morajo članice delati na proračunu zmernosti, saj trenutne razmere terjajo skrbnost in previdnost pri obračanju vsakega evra. Istočasno pa se Belgijec na čelu Evropskega sveta zaveda, da mora biti EU sposobna opraviti svoje naloge za evropske državljane.

Proračun mora biti po njegovih besedah zasnovan tudi v korist rasti, pri čemer zagotavlja, da njegov zadnji predlog za 15 odstotkov zvišuje sredstva za ukrepe za rast.

Njegov zadnji kompromisni predlog sicer glede na izhodiščni predlog Evropske komisije predvideva znižanje za 80 milijard evrov, glede na aktualni večletni okvir 2007-2013 pa gre za realno zmanjšanje v višini 20 milijard evrov oziroma dveh odstotkov.

Van Rompuy sicer predlaga, da naj proračun 2014-2020 znaša 972 milijard evrov ali 1,01 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU.

Svarilo pred dramatiziranjem neuspeha vrha Belgijec svari pred dramatiziranjem neuspeha vrha. Problematika je po njegovih tako kompleksna, da običajno ni dovolj le en sam poskus. Tako je bilo že tudi pri pogajanjih o trenutnem večletnem finančnem okviru.

Tudi Barroso je potrdil, da so bili pogovori zelo težki in kompleksni, a obenem tudi konstruktivni. Vpeljali so tudi več jasnosti glede pričakovanj in stališč posameznih članic.

Prvotni predlog Bruslja je po njegovem prepričanje nedvomno najboljši za interese Evrope in ustrezno ravnotežje med članicami, vendar pa v tej fazi ne odloča Evropska komisija, temveč članice in Evropski parlament.

Sam bo še naprej branil predlog komisije, a obenem se zaveda potrebe po kompromisu. Cena odsotnosti dogovora v predvidenih rokih bi bila namreč po njegovih besedah velikanska. Zato članice in predstavniki evropskih institucij Iščejo kompromis, ki pa mora biti dostojen glede na cilje in naloge EU.

Prvič se namreč govori o realnih rezih v proračun EU in to v kontekstu povečanega članstva povezave in okrepitve pristojnosti EU. Ravno zato se je treba osredotočiti tudi na kakovost proračuna in ne le na njegovo višino, je dodal.

Van Rompuy ocenjuje, da so možni rezi v prvotni predlog proračuna na način, da se pri tem ne omejijo cilji Evropske komisije. Ne izključuje niti nadaljnjega zmanjšanja predlagane višine proračuna, vendar pa morajo biti dodatni rezi skrbno načrtovani.

Janša: Povečanje sredstev za kohezijo je za nas korak v pravo smer Nov predlog za proračun je za Slovenijo korak naprej, a ne dovolj dolg, je pred zasedanjem sicer ocenil premier Janez Janša in opozoril, da je to vmesni predlog, ne zadnji, in da ni nujno, da bo kohezijska številka obstala.

"Vsako povečanje v sredstvih za kohezijo je za nas korak v pravo smer, a ta zagotovo ni dovolj dolg, če primerjamo kohezijska sredstva, ki bi bila po naših izračunih potrebna, ne samo za nas, ampak za celotni kohezijski del Evrope," je povedal premier. Poleg tega je opozoril, da je "veliko vprašanje, ali bo ta majhen in tudi pogumen korak v to smer sploh obstal".

Nekatere neto plačnice, na primer Velika Britanija, Švedska in Nizozemska, so namreč zahtevale še občutno ostrejše reze, za več deset milijard evrov, medtem ko je najnovejši, sinočnji Van Rompuyev predlog v primerjavi s prejšnjim predvideval le okoli milijardno krčenje, in sicer naj proračun 2014-2020 znaša 972 milijard evrov ali 1,01 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU.

Spremembe ugodne predvsem za vzhod Slovenije V povezavi s kohezijo je premier še pojasnil, da so premiki za Slovenijo ugodni predvsem pri vzhodni kohezijski regiji, ki je bila najbolj prizadeta in je v proračunskih pogajanjih zagotovo prioriteta Slovenije, saj dosega zgolj 73 odstotkov evropskega povprečja razvitosti. Slovenska prioriteta v proračunskih pogajanjih je tudi politika za razvoj podeželja. Omenjeni redlog je bil po Janševih besedah na tem področju "korak v pravo smer".