Predsednik venezuelskega parlamenta se je razglasil za predsednika države

Guaido se je za začasnega predsednika razglasil med protesti proti predsedniku Maduru, na katerih se je po poročanju tujih tiskovnih agencij po vsej državi zbralo več sto tisoč ljudi. "Uradno prisegam za predsednika države, da bi dosegel končanje nasilne prilastitve oblasti," je dejal 35-letni Guaido. Množica v prestolnici je ob razglasitvi zapela venezuelsko himno in začela ploskati, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem sporočil, da Guaidoja priznava kot začasnega predsednika, in pozval druge zahodne države, naj storijo enako. Poudaril je, da je venezuelski parlament "edina legitimna veja venezuelske oblasti".

ZDA: Maduro naj mirno preda oblast

Foto: Reuters ZDA so danes tudi pozvale Madura k mirnemu prenosu oblasti, v nasprotnem primeru pa so napovedale posledice, med drugim so omenile možnost zaostritve gospodarskih sankcij. Neimenovani visoki predstavnik ZDA je posvaril, da so "odprte vse možnosti", če bo Maduro proti opozicijskim voditeljem uporabil silo.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo pa je pozval venezuelske varnostne sile, naj ne ovirajo mirnega prenosa oblasti. V sporočilu za javnost je še zapisal, da so ZDA pripravljene Venezuelcem nuditi humanitarno pomoč, ko bodo razmere to dopuščale.

Kot začasnega predsednika Venezuele je Guaidoja priznala tudi Organizacija ameriških držav (OAS). "Ima našo podporo, da državo znova popelje v demokracijo," je na družbenem omrežju Twitter zapisal generalni sekretar organizacije Luis Almagro.

Mehika podprla Madura

Sledila sta Brazilija in Paragvaj. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je tvitnil, da Brazilija prenos oblasti, s katerim bi se v Venezuelo vrnila mir in demokracija, podpira tako politično kot gospodarsko. Paragvajski premier Marito Abdo pa je na Twitterju zapisal, da lahko Venezuela računa na podporo Paragvaja. Guaidoja je kot začasnega venezuelskega predsednika ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu priznal tudi kolumbijski predsednik Ivan Duque. Podprla sta ga tudi Peru in Kanada.

Foto: Reuters

Mehika je po drugi strani podprla Madura. "Priznavamo oblasti, ki so bile izvoljene v skladu z venezuelsko ustavo," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal tiskovni predstavnik mehiškega predsednika.

Za Madura so se zavzeli tudi njegovi socialisti. "Predsednik je Nicolas Maduro. Kdor želi biti predsednik, naj pride v (predsedniško palačo) Miraflores. Tam bo ljudstvo, ki bo branilo Madura," je dejal podpredsednik vladajoče stranke Diosdado Cabello na zborovanju v podporo Maduru.

10. januarja prisegel za drugi mandat

Maduro je 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat. Pet dni zatem je venezuelski parlament, v katerem ima večino opozicija, sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega.

Parlament je za danes pozval k protestom, ki so na venezuelske ulice privabili številne Madurove nasprotnike, poteka pa tudi zborovanje njegovih podpornikov. Že v noči na danes so sicer izbruhnili spopadi med nasprotniki in podporniki predsednika, ki so zahtevali štiri smrtne žrtve.

23. januar je sicer za Venezuelo datum simbolnega pomena. Tega dne leta 1958 so z oblasti strmoglavili tedanjega diktatorja Marcosa Pereza Jimeneza.