V tem trenutku je najslabše iskanje hitre rešitve

Vodja razmeroma mlade srbske liberalne stranke Nova stranka je v svoji politični karieri imel tudi funkcijo notranjega ministra Srbije in župana svojega rojstnega mesta Niš. Politično je dejaven od leta 1992, po 20 letih v Demokratski stranki, kjer je bil štirikrat izvoljen za podpredsednika, pa ustanavlja Novo stranko, ki jo vodi od začetka in jo predstavlja v srbskem parlamentu.

Kaj je največja vrednota daytonskega sporazuma?

Verjetno ni nikogar, ki bi zanikal pomena miru, ki ga je daytonski sporazum prinesel. Kljub slabostim sporazuma po njegovem sprejetju ni nihče več izgubil življenja v Bosni in Hercegovini zaradi svoje narodnosti ali vere.

Marsičesa pa ta sporazum ni rešil …

Bosna in Hercegovina ima mnogo težav, tako tiste, ki jih imajo vse evropske države, kot tudi svoje specifične. Predvsem si deli težave z regijo, v kateri je, z regijo, ki ima bogastvo težav in je pravzaprav že kdaj imela vse težave tega sveta razen cunamija. Ustvarjena je bila država, ki je po svoji notranji ureditvi edinstvena na svetu. Še vedno je pod mednarodnim protektoratom, torej, šolsko povedano, ima svojega razrednika, ki lahko naredi vse razen sprememb ustave. To ni država, ki lahko drvi v svojo prihodnost. Ustanove so šibke, a voditelji so močni – to je težava cele regije. Dobro je imeti močne voditelje, a le, če imajo ob sebi močne ustanove, ki to demokratičnost jamčijo.

Torej Bosna in Hercegovina ni demokratična?

Demokracija je povsod po svetu vedno pod izzivi, tudi v najbolj demokratičnih državah z najdaljšo tradicijo, a najbolj v fasadnih demokracijah, kjer ta obstaja kot zunanjost in ne kot bistvo. Ostaja vprašanje, kateri ustavno-pravni sistem oz. model uporabiti ali vzpostaviti, da bi Bosna in Hercegovina postala prava funkcionalna država – tu so si stališča povsem nasprotujoča. Eni praktično zagovarjajo njeno izginotje, a če že mora obstajati, naj bo čim bolj ohlapna konfederacija obstoječih entitet – tako je predvsem v Republiki Srbski. Tudi hrvaški del v precejšnji meri temu ne nasprotuje, če bodo s tem dosegli svojo funkcionalno samostojnost. Na drugi strani so predvsem Bošnjaki, pa tudi del Srbov in Hrvatov, ki zagovarjajo, da gre Bosna in Hercegovina lahko naprej le kot trdnejša federacija na robu enotnosti. To je seveda nemogoče in zdaj imamo nerešljivo težavo.

A jo bo prej ali slej vendarle treba rešiti …

Kot vse, kar je na Balkanu nerešljivo, bo to moral rešiti nekdo od zunaj – pametno ali manj pametno. Bojim se, da smo trenutno bližje neki manj pametni rešitvi, ker Bosna in Hercegovina danes sploh ni neka težava, glede na to, kakšne in kolikšne težave imajo na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini in večjem delu Afrike. Bosna in Hercegovina, pravzaprav vsa regija, danes sploh ni v prvi vrsti težav. Svet se je z nami ukvarjal samo takrat, ko se je vsakodnevno umiralo, zdaj se z našo regijo ukvarjajo uradniki nižjih ravni.

Ali je potem sploh mogoča neka hitra rešitev?

Po mojem mnenju je rešitev bodisi delitev bodisi ustvarjanje neke enotne Bosne in Hercegovine, ki bo potem ustvarila izbruh delitev. Nimam dobre rešitve, ne poznam vseh pomembnih dejstev in razmer v Bosni in Hercegovini, a menim, da je v tem trenutku najslabše iskanje hitre rešitve. Zdaj ne gori, imamo stanje po požaru, kar je tudi slabo. Ni treba za vsako ceno iskati novega ognja, govorim seveda v političnem smislu, a tudi vzdrževanje stanja po požaru, kjer nič ne raste, ne bi bilo dobro.

Kakšno je to stanje?

Voditelji so skoncentrirali moč, medije, denar in praktično upravljajo z življenji ljudi. V Bosni in Hercegovini je kakšnih 40 vlad, od kantonalnih do entitetskih in osrednje. Zamislite si, ko igra reprezentanca Bosne in Hercegovine proti Rusiji, Srbiji, Hrvaški, Katarju – za koga bo kdo tam navijal? Ali ima Bosna in Hercegovina stališče do zaostrovanja razmer med Rusijo in Turčijo? Do zveze Nato? Veliko je še takih primerov, ki so videti kot metafora, a so pravzaprav življenje. Argument tistih, ki so za delitev Bosne in Hercegovine, je, da ne obstaja nek občutek skupnosti in povezanosti med tistimi, ki tam živijo. Napredka ni, a ljudje vendarle živijo v miru, zato ocena ni odlično, a gotovo ni niti nezadostno.