V Oxford po vstopnico v svet

Po zaključenem študiju prava na ljubljanski univerzi je Mark Boris Andrijanič nabiral izkušnje na sodišču, v odvetniški pisarni, v uglednem think tanku v ameriški prestolnici, se zaposlil v slovenskem računalniškem podjetju, soustvaril in vodil Mrežo idej ter sodeloval pri drugih civilno-družbenih projektih. Vendar je imel željo po več, želel si je novih znanj in izkušenj.

Vstopnica v mednarodno okolje Lani poleti se je vsemu temu odpovedal ter se posvetil izzivom, ki so zanj večji in pomembnejši. Podiplomski študij na eni najprestižnejših univerz na svetu v Oxfordu je vpisal zaradi njene akademske odličnosti, globalne prepoznavnosti in ker se mu s tem lahko odprejo marsikatera vrata, ki bi sicer ostala zaprta.

V prihodnosti si namreč želi delati v mednarodnem okolju, in sicer na področju globalne energetske varnosti. Od septembra, odkar je v Oxfordu, je že navezal stike z nekaterimi velikimi energetskimi družbami. Kot pravi, ne bi imel nič proti, če bi po koncu študija začel delati v Katarju, Tanzaniji, Šanghaju ali Teksasu. "Ta okolja so z znanjem in stiki, ki ti jih prinese ta študij, mnogo dostopnejša," pravi Mark Boris, ki si želi čim prej svoja znanja in izkušnje preliti v prakso.

Študij, ki se mu moraš sto odstotno posvetiti Oxford res ponuja vstopnico v svet, a dobiš jo le s trdim delom. Mark Boris ima vsak dan po pet, šest ur predavanj, ki jim sledijo seminarji in delo v skupinah, in ko po celem dnevu v šoli pride domov, se mora še dobro pripraviti na naslednji dan, da lahko sledi predavanjem. "Predavanja so zelo dinamična, študentje pa moramo ves čas sodelovati, če se sam ne javiš, te bodo že poklicali."

Med sošolci tudi svetovalka turškega premierja Mark Boris v Veliki Britaniji študira javne zadeve, kjer predavajo svetovno uveljavljeni profesorji, znanja in izkušnje pa delijo tudi vrhunski praktiki iz sveta gospodarstva, kot sta nekdanji mehiški predsednik Ernest Zedill in finančnik George Soros. Pomemben poudarek dajejo tudi praktičnemu delu, zato se študij konča z dvomesečno poletno prakso, ki jo študentje lahko opravljajo kjerkoli po svetu na kateremkoli družbeno pomembnem projektu.

Prednost je tudi v medsebojnem druženju, saj študentje prihajajo z najrazličnejših okolij. Na njegovem programu jih je 67, od tega so le trije Britanci in en Slovenec, vsega skupaj pa prihajajo iz 40 različnih držav, generacijsko pa se gibljejo med 25. in 45. letom. "Nekaj je starejših in so že uveljavljeni profesionalci na svojem področju, na primer nekdanji član libijske tranzicijske vlade, nekdanji namestnik ministra v Afganistanu, nekdanji svetovalec indijskega predsednika vlade in svetovalka turškega predsednika vlade. Svoje sošolce neizmerno cenim, saj se od njih ogromno učim."

Šolnina v vrtoglavih številkah Večini sošolcev krijejo stroške šolanja nacionalne fundacije in mednarodni štipendijski skladi, a so najpomembnejši med njimi namenjeni predvsem študentom Commonwealtha in ZDA. Takšen je tudi Rhodesov sklad, ki je študij na Oxfordu v preteklosti omogočil tudi Billu Clintonu in Nelsonu Mandeli. Brez štipendije morajo študenti tega programa 38 tisoč evrov šolnine – kar je ena najdražjih šolnin na Oxfordu – kriti sami.

Gre za veliko vsoto, za katero Mark Boris priznava, da mu je samemu ne bi uspelo kriti. "Pol leta sem zbiral sredstva prek najrazličnejših razpisov in Slovenske znanstvene fundacije. Ponosen sem, da mi je na pomoč priskočilo veliko uspešnih slovenskih podjetij in dobrotnikov, pa tudi mednarodne fundacije. Iz državnih in lokalnih fundacij pa za študij na Oxfordu nisem prejel niti evra," kljub temu mu je uspelo zbrati dovolj sredstev za študij.

Poleg šolnine si morajo študentje kriti tudi stroške bivanja v kolidžu, kjer prebivajo. Oxfordski kolidži, ki jih je okrog 40, študentom predstavljajo dom in središče družabnega življenja.