Volilna komisija je danes za zmagovalca predsedniških volitev razglasila Almazbeka Atambajeva, ki je prejel 63 odstotkov glasov.
Njegova glavna politična tekmeca sta volitve označila za ponarejene in napovedala proteste, na številne nepravilnosti pri štetju glasov pa opozarjajo tudi mednarodni opazovalci.
Atambajev prejel 63 odstotkov glasov
Proruski socialdemokrat Almazbek Atambajev je na predsedniških volitvah po 97 odstotkih preštetih glasov prejel 63 odstotkov in se tako izognil drugemu krogu volitev. Njegova glavna tekmeca, bivši predsednik parlamenta, nacionalist Adahan Madumarov in vodja vplivne stranke Ata-Žurt (Domovina) Kamčibek Tašijev pa sta prejela 14,8 in 14,3 odstotka glasov.
Nasprotnika rezultate volitev označila za ponarejene
Rezultate volitev sta tako Madumarov kot Tašijev zavrnila, ker naj bi bili ponarejeni in zagrozila s protesti. Iz volilnega štaba Tašijeva so oblasti obtožili "brezsramnega izmišljevanja številk, ki so daleč od resničnosti" ter napovedali, da nimajo namena priznati rezultate volitev.
Tudi Madumarov je oblasti obtožil kršitev in napovedal, da bo "v primeru, da se bodo rezultati izkazali za ponarejene, zagotovo začel s protestno akcijo". Karizmatični politik je dejal, da bo "branil vsak glas svojih podpornikov".
Že med volitvami, ki jih je spremljalo 800 mednarodnih opazovalcev, so se pojavljale nekatere pomanjkljivosti, kot so kršitve volilne zakonodaje, pomanjkljivi seznami volilnih upravičencev ter posamezni poskusi kupovanja glasov in ustrahovanja volivcev.
Ovse izrazil zaskrbljenost nad potekom volitev
Zaskrbljenost nad potekom volitev so mednarodni opazovalci vključno z opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) danes izrazili v uradni oceni volitev.
V izjavi za javnost mednarodni opazovalci opozarjajo, da so ne glede na demokratično predvolilno kampanjo, širok nabor registriranih kandidatov in miren potek volitev na izide vplivali predvsem nepravilnosti, do katerih je prihajalo med samimi volitvami in pri štetju glasov.
Ovse opozarja na pomanjkanje doslednosti, kupovanje glasov in večkratno glasovanje
Opazovalci menijo, da mora Kirgizistan "izboljšati integriteto volilnega procesa, tako da bi demokracija v praksi dosegala standarde, ki jih določajo mednarodne obveznosti". Po oceni opazovalcev seznami volilnih upravičencev namreč niso zajeli "znatnega števila ljudi", prav tako pa je večkrat prihajalo do kupovanja glasov in večkratnega glasovanja.
Razmere so se po navedbah opazovalcev med štetjem in zapisovanjem preštetih glasov še poslabšale. Negativne ocene mednarodnih opazovalcev so pri štetju glasov prejeli številni okraji, marsikje pa je po navedbah opazovalcev prihajalo tudi do naknadnega spreminjanja ali dopolnjevanja zapisnikov s strani volilnih komisij.
"Rezultati v nekaterih okrožjih bodo razveljavljeni, vendar to ne bo vplivalo na rezultat"
Ovse na prihodnost demokracije v Kirgizistanu tako gleda "s previdnim optimizmom" in opozarja, da bo država v njen razvoj na vseh ravneh morala vložiti še veliko truda, da bo lahko izpeljala volitve v skladu z mednarodnimi demokratičnimi standardi.
Kirgizistanska volilna komisija na drugi strani sicer priznava, da je prišlo do nekaterih nepravilnosti v določenih regijah, vendar poudarja, da so bile te v majhnem obsegu. "Rezultati v teh okrožjih bodo razveljavljeni, vendar to ne more vplivati na končni rezultat", je dejal predsednik volilne komisije Tuigunali Abdraimov.
Novi predsednik pred težko nalogo
55-letni Atambajev ima sedaj pred seboj težko nalogo povezati državo, ki je leta 2010 doživela krvavo revolucijo, ki je zrušila predsednika Bakijeva. V medetničnih spopadih med kirgiško večino in uzbeško manjšino je takrat življenje izgubilo 470 ljudi. Bakijeva je takrat nasledila sedanja predsednica Otunbajeva, ki pa je že takoj po prevzemu oblasti napovedala, da se za nov predsedniški položaj na volitvah ne bo potegovala.
3
