Četrtek, 2. 2. 2023, 17.29
3 mesece, 3 tedne
Putin vidi grožnjo in opozarja na Stalingrad: "To je neverjetno, a resnično"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,75
117
Vladimir Putin je med drugim dejal, da so Rusi za domovino pripravljeni "iti do konca", ker da je to v njihovi krvi.
Rusijo ponovno ogrožajo nemški tanki, tako kot med drugo svetovno vojno, je danes v Volgogradu ob 80. obletnici zmage Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo v bitki za to mesto, takrat znano pod imenom Stalingrad, dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Zahod je obtožil protiruske nastrojenosti in dodal, da ima Rusija veliko prijateljev po svetu. Posvaril je tudi pred "vojno s sodobno Rusijo".
17.22 Putin: Neverjetno je, da nemški tanki ponovno ogrožajo Rusijo
9.54 Poljska naklonjena pošiljanju bojnih letal Ukrajini
9.50 V Avstriji štiri ruske diplomate razglasili za nezaželene oseb in jih izgnali
8.46 V ruskem napadu na Kramatorsk več mrtvih
6.51 Kijev svari pred veliko ofenzivo
6.30 V Kijev večina evropskih komisarjev: med njimi naj bi bil tudi Lenarčič
17.22 Putin: Neverjetno je, da nemški tanki ponovno ogrožajo Rusijo
"To je neverjetno, a resnično. Tako kot med drugo svetovno vojno nam zdaj ponovno grozijo nemški tanki," je dejal Putin. Ob tem je opozoril, da "tisti, ki evropske države, vključno z Nemčijo, vlečejo v spor z Rusijo, očitno ne razumejo, da bo sodobna vojna z Rusijo zanje povsem drugačna".
Zahod je ponovno obtožil protiruske nastrojenosti. "Na žalost zdaj vidimo ideologijo nacizma v sodobni podobi, ki ponovno ogroža varnost naše države," je dejal in pri tem mislil na odziv Zahoda na rusko invazijo Ukrajine.
Stalingrad je bil po koncu nemškega obleganja tako rekoč porušen do tal.
Kljub propagandi Zahoda je prepričan, da ima Rusija še vedno veliko prijateljev po vsem svetu, tudi na ameriški celini in v Evropi. V luči tega je pozdravil prizadevanja Rusov v iskanju resnice.
"Silovit odpor naših borcev in poveljnikov je mogoče razumeti in pojasniti le z njihovo zvestobo domovini in temu, da je resnica na naši strani. Pripravljenost iti do konca za domovino je bila in ostaja v krvi. Prav ta pripravljenost je bila tista, ki je zrušila nacizem," je dejal.
Spomnil je, da se je Rdeča armada za Stalingrad borila 200 dni. "In zmagala je tista vojska, ki je bila močnejša po duhu," je poudaril in hkrati dodal, da je Stalingrad večni simbol nepremagljivosti ruskega ljudstva.
Bitka za Stalingrad v letih 1942–43 je divjala skoraj šest mesecev. Ko se je končala, je bilo mesto v ruševinah, več kot milijon vojakov in civilistov pa je izgubilo življenje. Zmaga Rdeče armade v tej bitki je pomenila prelomnico v drugi svetovni vojni, ne le za Sovjetsko zvezo, temveč za vse zavezniške sile.
9.54 Poljska naklonjena pošiljanju bojnih letal Ukrajini
Poljska je pripravljena Ukrajini poslati bojna letala F-16, če bo to skupna odločitev članic Nata, je v sredinem intervjuju za nemški tabloid Bild pojasnil poljski premier Mateusz Morawiecki. Ob tem je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell dejal, da ne bo presenečen, če bodo določene države EU sprejele takšno odločitev.
Morawiecki je opozoril, da je položaj v Ukrajini izredno resen, zato morajo biti morebitne pošiljke bojnih letal koordinirane. Po njegovih besedah pomoč Ukrajini s težkim orožjem terja "strateško razpravo za celoten Nato," poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob tem je opozoril, da je Nemčija "izgubila velik del zaupanja" predvsem srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, saj naj bi po njegovih ocenah prepočasi namenjala pomoč Ukrajini. Nemčija ima potencial in gospodarsko ter diplomatsko moč, da močno okrepi podporo Ukrajini, je še dejal Morawiecki.
Borrell pa je novinarjem pojasnil, da so bile sprva kontroverzne tudi pošiljke tankov, sčasoma pa so se številne države odločile za to možnost. Vsako odločitev o pošiljki orožja pa so spremljala tudi opozorila Kremlja o dodatnem stopnjevanju napetosti, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal Borrell.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU pa ni želel komentirati vprašanj o njegovi podpori takšni vojaški pomoči Ukrajini. Poudaril je le, da je njegovo delo poiskati soglasje, eden najboljših načinov za to pa je izogibanje stališčem, ki bi ga lahko ogrozili.
Zahodne države so šele pred kratkim potrdile pošiljke sodobnih tankov Ukrajini, Kijev pa že zahteva pošiljke bojnih letal in raket dolgega dosega. ZDA in Nemčija sta to možnost že izključili, nekatere države pa so izrazile podporo ukrajinskim prizadevanjem.
Slovaška je tako Ukrajini pripravljena poslati letala sovjetske izdelave Mig-29, saj ukrajinske letalske sile takšna letala že uporabljajo. Prav tako so podporo pošiljkam bojnih letal izrazili tudi nekateri nizozemski politiki, Ukrajini pa bi poslali letala F-16, še poroča AFP.
9.50 V Avstriji štiri ruske diplomate razglasili za nezaželene oseb in jih izgnali
Avstrija je izgnala štiri ruske diplomate, ki delajo na Dunaju, ker so izvajali aktivnosti, ki niso združljive z njihovim diplomatskim statusom, je danes sporočilo avstrijsko zunanje ministrstvo. Razglasili so jih za nezaželene osebe, državo pa morajo zapustiti do 8. februarja, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Več preberite spodaj:
8.46 V ruskem napadu na Kramatorsk več mrtvih
Raketa je stavbo v Kramatorsku, ki leži v regiji Doneck, zadela v sredo pozno zvečer. Reševalci so v ruševinah vso noč iskali preživele. Pristojne oblasti so doslej potrdile tri smrtne žrtve, bojijo pa se, da je pod porušenim poslopjem ujetih še več ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Pod ruševinami so umrli miroljubni ljudje," je po napadu zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "To je vsakodnevna realnost življenja v naši državi," je sporočil na družbenih omrežjih in dodal, da je edini način za ustavitev ruskega terorizma njegov poraz. "S tanki. Z bojnimi letali. Z raketami dolgega dosega," je zapisal.
Ob tem je opozoril, da so razmere na fronti velika preizkušnja za vojsko. "Opažamo povečanje sovražnikovih aktivnosti na frontni črti na vzhodu. Razmere se zaostrujejo," je dejal.
6.51 Kijev svari pred veliko ofenzivo
V Kijevu se vrstijo opozorila, da Rusija pred prvo obletnico invazije na ozemlju Ukrajine pripravlja novo obsežno ofenzivo. "Glede na to, da Rusi živijo prek simbolov, mislimo, da bodo nekaj poskušali okrog 24. februarja," je v intervjuju za francosko televizijo BFM, predvajanem v sredo zvečer povedal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov.
"Lahko bodo poskusili z ofenzivo na dveh frontah," je dejal in dodal, da potrebujejo orožje, s katerim se bodo lahko Rusom postavili po robu. Kot je poudaril, svojega sovražnika ne podcenjujejo, mobilizacija vojakov v Rusiji pa se nikoli ni končala. Dejal je, da je Moskva za morebitno ofenzivo mobilizirala približno pol milijona vojakov, poroča BBC.
Septembra lani je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal mobilizacijo okoli 300 tisoč rezervistov. Reznikov pravi, da bi lahko bilo dejansko število mobiliziranih bistveno višje. "Uradna številka je 300 tisoč, a ko vidimo sile, zbrane na mejah, ocenjujemo, da gre za precej večjo številko," je še povedal.
Ukrajinski obrambni minister je obiskal Francijo, da bi dosegel dogovor o nakupu dodatnih radarjev zračne obrambe MG-200, za katere je dejal, da bodo "bistveno povečali sposobnost oboroženih sil za odkrivanje ciljev v zraku, vključno z balističnimi raketami in različnimi droni".
6.30 V Kijev večina evropskih komisarjev: med njimi naj bi bil tudi Lenarčič
Evropska komisija se bo danes mudila na obisku v Kijevu, kjer se bo sestala z ukrajinsko vlado. V ospredju pogovorov bo podpora Ukrajini na njeni poti v EU, pa tudi pri njenem soočanju z rusko agresijo. V petek bo sledil še vrh EU − Ukrajina. V Kijev bo odšla večina komisarjev, med njimi bo po neuradnih informacijah tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
V ospredju današnjega srečanja kolegija Evropske komisije in ukrajinske vlade bo približevanje Ukrajine Uniji, potem ko je ta država junija lani prejela status kandidatke za članstvo.
Kot je sredi januarja napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen, bodo na srečanju skušali poglobiti delo na različnih področjih.
Evropski komisarji in ukrajinski ministri, ki se bodo sestali tudi na dvostranskih srečanjih, bodo predvidoma govorili še o nadaljnji finančni in humanitarni pomoči Ukrajini, obnovi države ter uporabi premoženja, ki ga je Zahod pri tem zamrznil v okviru sankcij proti Rusiji.
V Bruslju so potrdili zgolj, da v Kijev ne bo odšla celotna komisarska ekipa, bo pa tam večina komisarjev. Med njimi bo po neuradnih informacijah tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Podobne teme s približevanjem Ukrajine Uniji v ospredju bodo tudi na dnevnem redu petkovega vrha EU − Ukrajina, ki bo prav tako potekal v ukrajinski prestolnici. Na njem bodo sodelovali ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Zelenski je v torek v svojem večernem videonagovoru dejal, da Kijev na vrhu pričakuje odločitve, ki ustrezajo napredku države na poti v EU.
117