Sreda, 27. 12. 2023, 9.11
12 mesecev
Umrl je Wolfgang Schäuble
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,23
Wolfgang Schäuble velja za enega ključnih arhitektov združene Nemčije. Bil je večkratni minister, predsednik bundestaga in poslanec z najdaljšim stažem v poslanskih klopeh v zgodovini povojne Nemčije.
V 82. letu starosti je umrl Wolfgang Schäuble, dolgoletni pomembni nemški politik. Umrl je v torek zvečer okoli 20. ure v krogu svoje družine, je nemški tiskovni agenciji dpa sporočila njegova družina. Po poročanju nemških medijev je umrl zaradi raka, za katerim je bolehal že več let.
Leta 1942 v Freiburgu rojeni Wolfgang Schäuble je bil v svoji dolgoletni politični karieri minister, vodja CDU, vodja poslanske skupine in predsednik nemškega bundestaga. Prav tako je bil nemški politik z najdaljšim poslanskim stažem. Po izobrazbi je bil pravnik. Leta 1965 se je pridružil CDU in leta 1972 prvič dobil mandat v bundestagu, kjer je bil neprekinjeno do svoje smrti.
Atentat na Schäubleja leta 1990
Desetletja nemške politike so povezana z imenom Schäuble, piše nemški medij Focus. Pod kanclerjem Helmutom Kohlom (CDU) je bil sprva vodja urada nemškega kanclerja in minister za posebne naloge, od leta 1989 do 1991 pa minister za notranje zadeve.
12. oktobra 1990 je na predvolilnem shodu nanj streljal Dieter Kaufmann, duševni bolnik, ki je trpel za shizofrenijo. Na Schäubleja je izstrelil dva naboja iz revolverja in mu poškodoval hrbtenico. Od takrat je bil Schäuble priklenjen na invalidski voziček. Kaufmann, ki so ga spoznali nezmožnega sojenja in zaprli v psihiatrično bolnišnico, je leta 1995, na peto obletnico atentata, Schäubleja prosil za odpuščanje. Leta 2004 so ga izpustili iz bolnišnice in zdaj živi na prostosti.
Po padcu berlinskega zidu je Schäuble pomagal pri pogajanjih o združitvi med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Oktobra 1990 je duševno moteni moški nanj izvedel atentat. Schäuble je preživel, a je bil zaradi posledic napada do konca življenja prikovan na invalidski voziček.
Zaradi finančne afere odstopil z vrha CDU
Od leta 1991 do 2000 je vodil poslansko skupino CDU/CSU. Potem ko je Unija leta 1998 izgubila oblast, je Schäuble postal vodja CDU. Angela Merkel je postala generalna sekretarka stranke.
Po padcu berlinskega zidu je bil Schäuble eden od ključnih arhitektov združevanja Nemčije. Bil je podpisnik pogodbe o združitvi, s katero se je nekdanja komunistična Vzhodna Nemčija pridružila združeni Nemčiji. Bil je desna roka takratnega kanclerja Helmuta Kohla (na fotografiji levo), zato so ga vsi videli kot njegovega naslednika na kanclerskem položaju. Schäuble je res postal predsednik CDU, a ni bil nikoli kancler, saj ga je na čelu stranke zaradi njegove vpletenosti v sporno financiranje CDU zamenjala Angela Merkel.
Zaradi afere z nezakonitimi donacijami CDU je Schäuble februarja 2000 odstopil s položaja predsednika CDU. Na čelo stranke se je zavihtela Merklova. Ta je leta 2005 Schäubleja postavila za notranjega ministra, leta 2009 pa za finančnega ministra.
Strog finančni minister
Schäuble je funkcijo finančnega ministra opravljal dva volilna mandata. Znan je bil po svoji finančni strogosti, saj je dosegel t. i. črno ničlo, torej zvezni proračun brez novih dolgov. V času grške dolžniške krize je bil znan po nepopustljivosti do Grčije, zaradi česar je bil v tej državi skupaj z Merklovo precej osovražen.
Po zveznih volitvah leta 2017 je bil izvoljen za predsednika bundestaga, na drugo najvišjo funkcijo v državi. To funkcijo je opravljal do zveznih volitev 2021, ki jih je njegova CDU/CSU izgubila. Schäuble je bil potem navadni poslanec v nemškem zveznem parlamentu.
