Kako nemška ekonomska politika duši EU, svet in samo sebe?

Politiki in ekonomisti od Washingtona do Aten, ki imajo običajno le malo skupnega, se strinjajo, da gre ekonomska politika Nemčije v napačno smer. Gospodarske prednosti evropske težkokategornice, kot so najnižja brezposelnost v zadnjih dvajsetih letih, enakomerna, a nizka gospodarska rast, uravnotežen zvezni proračun, se skrivajo za masko nemoči in napačne politike Angele Merkel, piše britanski tednik The Economist.

Prvo napako ekonomisti vidijo v tem, da bi se morale problematične države v evroobmočju, kot je na primer Grčija, lotiti ne le strukturnih reform, temveč hkrati zmanjševanja porabe in zadolževanja.

Drugo napako pa vidijo v Nemčiji sami. Trenutno nizke obrestne mere ekonomisti vidijo kot odlično priložnost za večje zadolževanje in vlaganja v domače gospodarstvo, spodbujanje gospodarstva in zagotavljanje keynesianske politike v prid okrevanja celotnega evrskega območja. Namesto vsega naštetega Nemčija zdaj vlaga manj kot v preteklosti in manj kot večina drugih evropskih držav.

Zunanjetrgovinski presežek z novim rekordom Povečanje javnih investicij za krepitev rasti bi lahko odpravilo tudi druga neravnovesja v nemškem gospodarstvu. Zunanjetrgovinski presežek največjega evropskega gospodarstva je lani z 220 milijardami evrov zabeležil nov rekord, predvsem na račun tako imenovanih tretjih držav zunaj EU. Ta danes predstavlja več kot sedem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Z višjimi vlaganji bi se presežek skrčil ali celo izginil, napovedujejo v reviji The Economist.

Omenjena politika ima vse več zagovornikov tudi v Nemčiji. Ekonomist Marcel Fratzscher, ki vodi nemški inštitut za gospodarske raziskave, meni, da je nemška moč iluzija glede na njeno veliko investicijsko vrzel. Javne investicije v Nemčiji, ki jih izvajajo zvezne, državne in lokalne oblasti, so s šestih odstotkov BDP leta 1970 zdrsnile na dva odstotka BDP. Z več denarja bi Nemci lahko posodobili ceste, mostove, širokopasovni internet in še marsikaj drugega.

Nujne so dolgoročne investicije Predstavniki nemškega investicijskega sklada Marshall ocenjujejo, da je 40 odstotkov nemških mostov v kritičnem stanju. Kölnski inštitut za ekonomska raziskovanja ocenjuje, da se kapital nemških strojev realno ni povečal že od leta 2008. Direktor nemškega trgovinskega združenja Markus Kerber je prepričan, da Nemčija za ohranjanje gospodarske rasti nujno potrebuje dolgoročne investicije.

Na nujnost investicij v Nemčiji opozarja tudi član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktor Bauhausa Samo Kupljen, ki se je pred kratkim v mestu Mainz na lastne oči prepričal o kritičnem stanju nekaterih infrastrukturnih objektov. Most čez reko Ren je bil namreč zaradi dotrajanosti zaprt.

Tudi Nemčija ima težave z iskanjem sredstev za obnovo mostov "Stanje je v tem pogledu zelo podobno Sloveniji, trenutno pa so po mojem vedenju zagotovljena sredstva za zgolj 15 odstotkov prenove potrebnih mostov," pravi Kupljen in dodaja, da je gospodarska škoda v Nemčiji zaradi bistveno večjega prometa še toliko večja kot pri nas. Zaradi zaprtega mostu, ki povezuje glavni mesti dveh zveznih dežel, Mainz in Wiesbaden, je namreč močno okrnjeno poslovanje številnih industrijskih objektov v bližini, med drugim Bauhausovega centra, ki leži v neposredni bližini mostu.

"Zelo se čudim, da se tudi v Nemčiji pojavljajo takšne težave kot pri nas. Potencial Nemčije je namreč bistveno večji. Še sam ne razumem, kje je težava," odkrito pove Kupljen, ki zgolj predvideva, da je Merklova želela najprej konsolidirati svoje gospodarstvo, nato pa bo zagnala gospodarsko rast.

Ničelne obrestne mere in nizke cene nafte dali zagon gospodarstvu Kupljen nemško ekonomsko politiko do zdaj sicer ocenjuje kot pozitivno, saj so s praktično ničelnimi obrestnimi merami naenkrat prebudili nepremičninski trg. Zaradi tega učinka je delež lastnih nepremičnin prvič v zgodovini zrastel čez polovico vseh nepremičnin. Nemška potrošnja se je kratkoročno močno zvišala tudi na račun nizke cene nafte na svetovnih trgih, kar se je odrazilo v nižjih cenah vseh naftnih derivatov. S tem pa je več denarja ostalo potrošnikom.

Nekateri nemški ekonomisti pa so do trditev o prenizkih vlaganjih tudi skeptični. Predsednik nemškega sveta ekonomskih strokovnjakov Christoph Schmidt, ki svetuje tudi vladi, meni, da je razmerje naložb kot odstotek BDP lahko zavajajoče, če ga primerjamo med državami. Medtem ko ima Francija na primer veliko javnih stanovanj, se Nemčija s tem ne more pohvaliti, kar rezultate popači. Nemška združitev leta 1990 je povzročila naložbeni bum v obeh delih države. Ko so se druge evropske države ukvarjale s padcem nepremičninskega trga, tega Nemčija ni zaznala.

Nemci raje vlagajo v tujini kot doma Trend upadanja javnih in zasebnih vlaganj je očiten. Naložbeno najbolj aktiven je zasebni sektor, a Nemci že dalj časa raje vlagajo v tujini kot doma. Fratzscher z berlinskega inštituta za gospodarske raziskave ocenjuje, da so nemška vlaganja v tujini v zadnjih dvajsetih letih realizirala desetodstotni letni donos, medtem ko so tuje naložbe v Nemčiji zabeležile več kot 15-odstotni donos.

Glavni razlog za nizko rast domačih naložb je po prepričanju direktorja kölnskega inštituta Michaela Hütherja v negotovi in nemirni prihodnosti. Pri tem negotova usoda Grčije in evra igra pomembno vlogo. Vse več skrbi v zadnjem času povzroča tudi Rusija, ki je gospodarsko bistveno bolj vezana na Nemčijo kot na druga zahodna gospodarstva. Nemški izvoz v Rusijo se je lani zaradi tamkajšnjih političnih napetosti zmanjšal za petino. Največjo težavo za vlagatelje pa po pisanju The Economista predstavlja predvsem nemška vladna politika.

Nemčija postala neprivlačna naložbena destinacija Ta se začne z načrtom, da Nemčija opusti fosilna goriva in jedrsko energijo. Čeprav sončni in vetrni energiji namenjajo znatne subvencije, morajo nemška podjetja za čisto energijo doplačevati več kot podjetja v ZDA za celoten strošek na enoto energije. Vse to Nemčijo uvršča med neprivlačne naložbene destinacije.

Hkrati je država, katere prebivalstvo se stara in ki ji primanjkuje kvalificirane delovne sile, pod taktirko Merklove zmanjšala upokojitveno starost s 67 let na 63 let. Zvišanje minimalne plače je le še eden izmed ukrepov, ki viša stroške poslovanja podjetij.

"Najboljši način za krepitev naložb je to, da popravimo napake aktualne nemške politike," svetuje predsednik nemškega sveta ekonomskih strokovnjakov Schmidt. Tudi če vlada vztraja pri drastičnem zmanjšanju do okolja škodljivih emisij, lahko izbiro tehnologije za proizvodnjo zelene energije prepusti trgu. Schmidt svetuje še dvig upokojitvene starosti delavcev, znižanje minimalne plače in povišanje sredstev za javne naložbe. Ob enoodstotnem povečanju javnih investicij v evroobmočju bi BDP po ocenah strokovnjakov zrasel za 1,6 odstotka.

Kljub uravnoteženosti proračuna Nemčija beleži naložbeni primanjkljaj Nemška politika se še kar upira pozivom Bruslja, naj več javnih sredstev nameni za Junckerjev 315 milijard evrov vreden naložbeni načrt. A doma je omejena z leta 2009 sprejetim zakonom o uravnoteženem proračunu. Ta od državne vlade zahteva uravnoteženje proračuna do leta 2020, zvezne vlade imajo čas do leta 2016. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je za uravnoteženje proračuna, za razliko od drugih držav, poskrbel že lani. Kljub uravnoteženosti proračuna pa je Nemčija še daleč od cilja, da uravnoteži domači naložbeni primanjkljaj, še sklene The Economist.