Pred govorom predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa o stanju EU se pojavljajo ugibanja o možnosti poziva k njegovemu odstopu, ker pri soočanju s krizo pušča preveč proste roke članicam.
Francoski časnik Le Monde je v petek prvi pisal o tem, da številni evropski poslanci obžalujejo, da Evropska komisija pri soočanju z dolžniško krizo ne ukrepa in pušča preveč proste roke državam članicam. Zato se v Evropskem parlamentu stopnjuje nasprotovanje Barrosu, tudi v njegovi lastni politični družini, Evropski ljudski stranki (EPP), ki je sicer največja politična skupina v parlamentu.
"Evropska komisija bi morala biti bolj glasna pri reševanju krize"
V EPP so po poletnih počitnicah večkrat opozorili, da bi morala biti Evropska komisija "bolj glasna pri reševanju krize". Med najmanj potrpežljivimi naj bi bil prav šef evropskih konservativcev Joseph Daul, ki se danes v Strasbourgu ni udeležil tradicionalnega brifinga svoje skupine o glavnih poudarkih plenarnega zasedanja.
Omembe te možnosti tudi iz druge in tretje največje politične skupine
Iz druge in tretje največje politične skupine v Evropskem parlamentu, evropskih socialistov in demokratov ter evropskih liberalcev, so v minulih dneh sicer prišle omembe te možnosti. Tudi evropski poslanec iz Slovenije iz vrst evropskih liberalcev Jelko Kacin je na primer minuli petek dejal: "Če Barroso v govoru ne bo dal od sebe tega, kar od njega pričakujemo, bo moja politična skupina sredi njegovega mandata sprožila pobudo za njegov odpoklic."
Schulz in Verhofstadt sta se od te možnosti distancirala
A vodja evropskih socialistov in demokratov Martin Schulz, ki bo sicer po vsej verjetnosti naslednje leto prevzel položaj predsednika Evropskega parlamenta, in vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt sta se od možnosti predloga nezaupnice Barrosu distancirala.
Schulz: Ukrepati mora komisija, ne pa Herman Van Rompuy
Schulz je na brifingu v Strasbourgu opozoril, da je treba ukrepati v skupno dobro, ne v korist nacionalnih interesov, za kar je potrebna močna Evropska komisija. Komisija je po njegovih besedah tista, ki mora ukrepati, ne pa Herman Van Rompuy in "razne na novo izumljene institucije".
"Marginalizacija komisije in parlamenta ima svoje posledice"
Konkretnemu vprašanju glede možnosti nezaupnice Barrosu pa se je Schulz izognil. V odgovoru je sicer opozoril, da ima "marginalizacija komisije in parlamenta svoje posledice", in ostro kritiziral predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya. Med drugim je dejal, da "ta gospod meni, da Evropski parlament ni njegov parlament".
Verhofstadt: Sedaj ni čas za razmišljanje o tem scenariju
Tudi Verhofstadt je bil previden. Poudaril je, da je treba počakati do vrha EU 17. in 18. oktobra, in dejal, da do takrat od Barrosa pričakuje konkreten, celosten odziv. "Če do takrat ne bo pravega Barrosovega odziva, bo problem," je dejal, a dodal, da sedaj ni čas za razmišljanje o tem scenariju.
Vodja evropskih liberalcev je pa Barrosa danes pozval, naj "reši EU". V pismu ga je pozval k "novemu, globalnemu in podrobnemu" načrtu za izhod iz krize, ki naj temelji na sedmih konkretnih ukrepih.
Prvi je vzpostavitev Evropskega denarnega sklada. Drugi je prava gospodarska vlada v območju evra (ne taka, kot sta jo predlagali Nemčija in Francija, ki bi se sestajala dvakrat na leto). Izkušeni član komisije bi po poslančevem mnenju moral postati "finančni minister" območja evra in ta naj bi tudi vodil evroskupino.
Tretji ukrep je nujna dokapitalizacija evropskega bančnega sektorja, četrti so skupne evrske obveznice, peti je pakt za gospodarsko konvergenčnost, rast in zaposlovanje, šesti enotna zastopanost območja evra v mednarodnih finančnih institucijah, sedmi pa nadzor parlamenta nad vsem ukrepanjem unije.
Bo Barrosa k odstopu poslal neodvisni poslanec Geert Wilders?
V Strasbourgu se pojavljajo tudi navedbe, da naj bi k odstopu Barrosa v sredo pozval neodvisni evropski poslanec iz Nizozemske Geert Wilders.
Predlog nezaupnice mora podpreti desetina vseh poslancev, nato sledi glasovanje
V primeru predloga nezaupnice mora tega najprej podpreti desetina vseh evropskih poslancev, nato pa parlament o tem glasuje na plenarnem zasedanju, kjer je za potrditev potrebna dvotretjinska večina. Kljub ugibanjem in različnim scenarijem je po mnenju političnih poznavalcev nezaupnica Barrosu malo verjetna.
Barroso je en predlog nezaupnice že preživel
Barroso je en predlog nezaupnice junija 2005 že preživel, in to s podporo velike večine poslancev. Tedaj je glasovanje proti njemu zahteval britanski poslanec Nigel Farage.