Turčija in Evropska unija ‒ zakaj se ne bo nikoli zgodilo

Pred dnevi je Turčija pod Bosporjem odprla podmorsko povezavo med Azijo in Evropo.

Marmaray je prvi podvodni predor na svetu, ki povezuje dve celini, Azijo in Evropo. Turške oblasti so ga slovesno odprle 29. oktobra, natanko ob 90-letnici turške republike in 150 let po tem, ko je o tem sanjal sultan Otoman. Turki pričakujejo, da bo predor olajšal prometno povezavo z želenimi trgi Evropske unije, a gre tudi za simbolen pomen, Turčija je zdaj neposredno povezana s tisto Evropo, v katero si dejavno prizadeva vstopiti, vse odkar je pred 18 leti vložila prvo prošnjo za status kandidatke.

"Meglena pot v Bruselj" Podvodni del predora je dolg samo kilometer in pol, a turška pot v Unijo je bila do zdaj vse prej kot kratka in ravna. Država je že leta 2005, torej isto leto kot Hrvaška, začela pogajanja za članstvo v povezavi, v katero si poleg gospodarskih interesov želi tudi zaradi prestiža. No, Hrvaška je danes že polnopravna članica povezave, Turčija pa spet začenja pogajanja po tem, ko jih je Unija že tolikokrat ‒ do zdaj delno ali popolnoma ‒ zamrznila ali ustavila.

Evropa noče Turkov Evropska nasprotovanja turškemu vstopu so bila vedno predvsem politične narave. Nerešeno vprašanje Cipra z Grčijo je bilo na zunaj glavno jabolko spora, a zares odločilno je bilo veliko nasprotovanje nemške in francoske javnosti, da bi muslimanska država postala članica krščanske Evrope.

Natanko pred tremi leti je nemška kanclerka Merklova izjavila, da je obdobja, ko bi Nemčija mirno sprejemala priseljence, nepreklicno konec, nekaj mesecev pozneje se je spet pojavil zastoj v pogajanjih s Turčijo. Odmrznitev pogajanj so večkrat preložili, zadnji povod za preložitev je bil letos poleti preoster obračun turške policije s protestniki v carigrajskem parku Gezi, je odločila Nemčija.

"Petdeset let večnosti" Egemen Bagis, turški minister za evropske zadeve, je septembra javno izjavil, da Turčija najbrž ne bo nikoli postala članica prestižnega kluba. "Ne sprenevedajmo se, Turčija tudi ne bo kot Norveška, ki ima tesne vezi z Evropsko unijo, a poseben status. In to predvsem zaradi evropskih predsodkov do Turkov," je bil nenavadno oster predstavnik turške oblasti. Premier Erdogan je v šali dodal: "Se bo pa Turčija pridružila Rusiji in Šanghajski skupini." Za turško članstvo v Uniji je pri evropskih voditeljih nekdaj lobiral celo sirski predsednik Bašar Al Asad, nekdanji iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad z vsemi svojimi sovražnimi čustvi do zahoda pa je pred leti dejal: " Turčija bi Evropsko unijo samo obogatila."

Vse manj Turkov za vstop v Evropsko unijo "Bolje pozno kot nikoli," je pred odmrznitvijo pogajanj dejal septembra pesimistični turški minister za evropske zadeve. "Turčija je storila veliko, zadnji dogodki pa kažejo, kako pomembna za stabilnost države je evropska perspektiva," je dejal evropski komisar za širitev Stephan Fülle. Sodne reforme, mirovni proces s Kurdi, vse to so stvari, ki jih Evropa hvali, a Ankari svetuje: "Umirite vendar svoje policiste."

A Turki so očitno naveličani evropskega zavlačevanja. Če je leta 2004 vstop v Unijo podpiralo kat 75 odstotkov državljanov, je zdaj za vstop države v povezavo samo še 44 odstotkov Turkov. Ne samo leta poniževanja, država je v konjunkturi, Evropa pa ima hude težave.