Na nedeljskih predsedniških volitvah v Tuniziji sta glede na izide vzporednih volitev največ podpore zbrala protirežimska kandidata. V drugi krog volitev naj bi se tako uvrstila neodvisni kandidat Kais Saied, ki je med 26 kandidati zbral 19,5 odstotka glasov, ter priprti podjetnik in medijski mogotec Nabil Karoui s 15,5 odstotka glasov.
Na tretjem mestu je kandidat zmerne muslimanske stranke Ennahda Abdelfattah Mouro z 11 odstotki glasov, zdajšnji premier Youssef Chahed pa je četrti s sedmimi odstotki podpore, so še pokazale vzporedne volitve instituta Sigma Conseil. Prve začasne rezultate naj bi volilna komisija objavila v torek.
61-letni profesor prava Kais Said je po objavi izidov vzporednih volitev poudaril, da je "prvi v prvem krogu". Izida vzporednih volitev so se veselili tudi v volilnem štabu Karouija, ki so ga konec avgusta aretirali na podlagi obtožb o pranju denarja in utaji davkov. "Upamo, da bo jutri prišel iz zapora in bo lahko enakopravno sodeloval v volilni kampanji," so sporočili.
61-letni profesor prava Kais Said je po objavi izidov vzporednih volitev poudaril, da je "prvi v prvem krogu".
Datum drugega kroga volitev še ni znan. Izvesti ga morajo do 23. oktobra, zato bi bil lahko 6. oktobra, ko bodo v tej severnoafriški državi parlamentarne volitve. Volilna udeležba je bila 45-odstotna oziroma precej nižja kot v prvem krogu predsedniških volitev pred petimi leti, ko je na volišča prišlo 64 odstotkov volilnih upravičencev.
Druge demokratične volitve v zgodovini države so v Tuniziji sklicali, potem ko je konec junija, pet mesecev pred iztekom mandata, v starosti 92 let umrl predsednik Beji Caid Essebsi. Sprva so bile predsedniške volitve napovedane za november. Ker so bile prej, to pomeni, da so Tunizijci volili predsednika, preden bodo oktobra volili nov parlament, kot je bilo sprva predvideno.
Tunizija je država, v kateri se je leta 2011 začela arabska pomlad, v veliki meri pa danes velja za edino, ki je iz vsearabske vstaje izšla kot zgodba o demokratičnem uspehu. Essebsi, ki je predsedniški položaj zasedel po prvih demokratičnih volitvah, je veljal za gonilno silo stabilizacije v državi, ki jo pestijo socialni nemiri in gospodarsko ohlajanje ob 15,3-odstotni brezposelnosti in sedemodstotni inflaciji ter pritiskih mednarodnih posojilodajalcev, poleg tega pa še napadi džihadistov.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.