Petek, 23. 2. 2018, 21.51
6 let, 10 mesecev
Tudi Slovenija bi v proračun EU plačala več
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
1
Številne članice EU so pripravljene plačati več v evropski proračun po letu 2020, je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk po neformalnem vrhu unije v Bruslju. Voditelji so se sicer dogovorili, da bo EU v prihodnje porabila več denarja za omejevanje nezakonitih migracij, obrambo in varnost ter za program Erasmus +.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je bil podrobnejši: okoli 15 držav je pripravljenih v proračun plačati več. Med njimi je tudi Slovenija, ki je po neuradnih informacijah pripravljena podpreti proračun v vrednosti do 1,1 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU. Zdaj evropski proračun znaša približno odstotek BND EU.
Vrzel zaradi odhoda Velike Britanije iz EU
Komisija je že pred časom poudarila, da bo treba proračun povečati z odstotka na od 1,1 do 1,19 odstotka BND za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi izstopa Velike Britanije iz EU in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost. Prihodkovno vrzel, ki nastaja zaradi odhoda velike neto plačnice Britanije, so v Bruslju ocenili na od 12 do 14 milijard evrov na leto; odhodkovno, ki nastaja zaradi novih finančnih potreb za nove politične prioritete, pa na okoli deset milijard na leto.
Avstrija želi unijo, ki bo učinkoviteje ravnala z denarjem državljanom in bo vitkejša, medtem ko bo proračun na voljo za velike in težavne naloge, kot je varnost, je poudaril avstrijski kancler Sebastian Kurz.
Nekaj bodo privarčevali z rezi izdatkov
Polovico prihodkovne vrzeli naj bi Unija po načrtih komisije odpravila z rezi izdatkov, polovico pa z dodatnimi prihodki preostalih 27 članic. Petino odhodkovne vrzeli naj bi odpravila s prerazporejanjem sredstev in rezi, 80 odstotkov pa s svežim denarjem in dodatnimi prispevki.
Avstrija na strani nasprotnic
Proti povečevanju prispevkov je majhna, a zelo glasna in odločna skupina neto plačnic, v kateri so Avstrija, Švedska, Danska in Nizozemska. Avstrija želi Unijo, ki bo učinkoviteje ravnala z denarjem državljanom in bo vitkejša, medtem ko bo proračun na voljo za velike in težavne naloge, kot je varnost. Ne želi pa dodatne obremenitve za neto plačnice, ki že znatno prispevajo, je poudaril avstrijski kancler Sebastian Kurz. V komisiji še poudarjajo, da bodo vsi programi utrpeli določene zmerne reze, še zlasti kohezija ter kmetijstvo in razvoj podeželja.
Bo Slovenija več dala ali dobila?
Slovenski premier Miro Cerar je sicer danes poudaril, da se Slovenija zavzema za ambiciozen in v prihodnost usmerjen proračun ter za ohranitev sredstev za kohezijo na približno enaki ravni. Pričakuje tudi, da bo Slovenija ostala neto prejemnica evropskih sredstev, pri čemer je poudaril, da si dolgoročno seveda želijo, da bi bila med najrazvitejšimi članicami Unije.
Čeprav v komisiji odločno zavračajo osredotočanje na nacionalni neto položaj, torej na razliko med prejetimi in vplačanimi sredstvi, ki je sicer tradicionalno v središču proračunskih pogajanj EU, je to vprašanje razumljivo še vedno v ospredju pozornosti vsakega voditelja.
Voditelji so se danes tudi zavzeli za to, da bi bil dogovor o večletnem proračunu po letu 2020 dosežen pred evropskimi volitvami maja 2019, a Cerar ob tem poudarja, da je vsebina seveda pomembnejša od časovnega vidika.
Pomembna točka v proračunskih pogajanjih bo tudi vprašanje pogojevanja, na primer ideje o povezavi spoštovanja pravne države ali sprejemanja beguncev z evropskim denarjem, a današnja razprava je bila še precej splošna, o podrobnostih bo govora pozneje.
Juncker je menil, da je bila današnja razprava manj konfliktna, kot je pričakoval. Tusk je izrazil zadovoljstvo, da so voditelji k njej pristopili odprto. A to je šele ogrevanje. Prava pogajanja se bodo začela po 2. maju, ko pričakujejo predlog komisije.
1