Sreda, 14. 5. 2025, 15.41
2 minuti
Bližnji vzhod
Zdravniki brez meja: Izrael je ustvaril pekel na Zemlji!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,37
Predlog Izraela, po katerem bi namesto ZN in ostalih sami razdeljevali humanitarno pomoč v enklavi, so Zdravniki brez meja zavrnili. "Pogojevanje pomoči s prisilno preselitvijo in preverjanjem prebivalstva je še eno orodje v kampanji etničnega čiščenja palestinskega prebivalstva," so Zdravniki brez meja opozorili v izjavi za javnost.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes v Rijadu pozval k odločnemu izvrševanju sankcij proti Iranu in slednjemu sporočil, naj neha sponzorirati terorizem. Prav tako je izrazil upanje, da bosta državi vendarle sklenili dogovor o iranskem jedrskem programu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Trumpov obisk v Katarju, kamor je prišel danes, sicer spremljajo precejšnje polemike, povezane z letalom, ki naj bi ga predsednik dobil v dar, pa tudi zaradi zasebnih poslovnih dogovorov v času državniškega obiska. V izraelskih napadih na Gazo je bilo danes ubitih najmanj 80 ljudi, je sporočila lokalna civilna zaščita.
19.24 V izraelskih napadih na Gazo več deset mrtvih
17.59 ZN za mir v Jemnu pozivajo k zmanjšanju napetosti v regiji
16.11 Trumpov obisk v Katarju spremljajo polemike glede spornega darila
15.38 Netanjahu po kritikah Macrona obtožil, da je na strani terorizma
14.35 Trump v Rijadu pozval k izvrševanju sankcij proti Iranu
19.24 V izraelskih napadih na Gazo več deset mrtvih
Večina ljudi je bila ubitih v napadih na severu enklave.
Izraelska vojska je v torek po kratkem premoru, ki je omogočil predajo izraelskega vojaka z ameriškim državljanstvom, obnovila napade na območje Gaze. Od sončnega vzhoda je bilo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v enklavi ubitih že najmanj 80 ljudi, potem ko je v torek izraelska vojska napadla območji bolnišnice Naser in Evropske bolnišnice v Han Junisu, kjer je bilo skupno ubitih okoli 30 ljudi.
Izraelska vojska je nato danes pred napovedanim obstreljevanjem odredila še evakuacijo dela mesta Gaza, kjer se med drugim nahaja bolnišnica Al Šifa, navaja katarska televizija Al Jazeera.
Premier Benjamin Netanjahu je v torek napovedal, da bo izraelska vojska v prihodnjih dneh palestinsko islamistično gibanje Hamas v Gazi napadla s polno močjo. Dejal je tudi, da vojne ne bo ustavil in da vlada išče države, kamor bi odšli prebivalci razdejane enklave. Po njegovih ocenah bi namreč več kot polovica ljudi sprejela možnost odhoda iz Gaze.
Mednarodna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je danes Izrael obtožila, da je v Gazi ustvaril "pekel na Zemlji". Zaradi izraelske blokade dobav pomoči MSF v razdejani enklavi v minulih tednih beleži izrazito rast števila bolnikov s podhranjenostjo. Obenem so zdravstvene ustanove zaradi splošnega pomanjkanja nezmožne ustrezno pomagati pacientom, njihova poslopja pa so redna tarča izraelskih napadov.
Predlog Izraela, po katerem bi namesto ZN in ostalih sami razdeljevali humanitarno pomoč v enklavi, so Zdravniki brez meja zavrnili.
"Pogojevanje pomoči s prisilno preselitvijo in preverjanjem prebivalstva je še eno orodje v kampanji etničnega čiščenja palestinskega prebivalstva," so opozorili v izjavi za javnost.
Mednarodno skupnost, vključno z Evropsko unijo, so ob tem pozvali k ukrepanju, da Izraelu preprečijo "instrumentalizacijo pomoči" med humanitarno krizo, ki so jo sami ustvarili.
17.59 ZN za mir v Jemnu pozivajo k zmanjšanju napetosti v regiji
Za mir v Jemnu je potrebno zmanjšanje napetosti v širši regiji Bližnjega vzhoda, je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o razmerah v Jemnu poudaril posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Hans Grundberg. Slovenija je med drugim pozvala k zaščiti civilistov in civilne infrastrukture.
Grundberg je pozdravil najavo prekinitve sovražnosti med ZDA in jemenskimi hutijevci, vendar dodal, da dogodki zadnjih dni kažejo, da je Jemen vpleten v napetosti v širši regiji. S tem je mislil na obstreljevanje med Izraelom in hutijevci, česar dogovor z ZDA ni prekinil. Hutijevci so iz solidarnosti s Palestinci po izbruhu vojne v Gazi začeli napadati ladje v Rdečem morju, občasno pa z raketami ciljajo tudi Izrael.
Ameriški predsednik Donald Trump je po več tednih okrepljenih napadov na Jemen 6. maja naznanil, da so se dogovorili o prekinitvi sovražnosti.
Slovenija je pozdravila ta dogovor. "Seznanjeni smo z napovedjo sporazuma med ZDA in hutijevci, ki je bil objavljen prejšnji teden in priznavamo vlogo Omana pri tem (...) Vse strani so dolžne spoštovati mednarodno humanitarno pravo. Civilno prebivalstvo in infrastrukturo je treba vedno zaščititi," je dejala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič.
"Slovenija obžaluje zadnje vojaško zaostrovanje v Jemnu in na območju Rdečega morja. Poročila o civilnih žrtvah, tudi otrocih, so zelo zaskrbljujoča," je dejala in omenila ameriški napad na pristanišče Ras Isa ter obsodila obstreljevanje med Izraelom in hutijevci.
Hutijevce je pozvala, naj se vrnejo k mirovnim pogajanjem pod vodstvom ZN za končanje jemenske državljanske vojne, mednarodno skupnost pa k povečanju humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu. Slovenija želi tudi brezpogojno izpustitev humanitarnih delavcev in uslužbencev ZN ter nevladnih organizacij, ki so jih zaprli hutijevci.
Pred zasedanjem so veleposlaniki držav podpisnic skupne izjave o ženskah, miru in varnosti, med katerimi je tudi Slovenija, podali skupno izjavo, v kateri so med drugim poudarili, da morajo biti pravice žensk del vsakega mirovnega in političnega procesa v Jemnu.
16.11 Trumpov obisk v Katarju spremljajo polemike glede spornega darila
Ameriški predsednik Donald Trump je danes prispel v Katar, drugo postajo večdnevne turneje po zalivskih državah, kjer ga je sprejel katarski emir Šejk Tamim bin Hamad al Tani. Obisk ameriškega predsednika sicer spremljajo polemike glede novega letala Air Force One, ki naj bi ga Trump prejel od Katarja.
Trump, ki je skupaj z delegacijo v Katar prispel iz Savdske Arabije, upa, da bo s turnejo po zalivskih državah spodbudil naložbe v ZDA. Njegov obisk po poročanju britanskega BBC sledi vrsti poslovnih dogovorov, ki jih je napovedala družba Trump Organization pod vodstvom predsednikovih sinov Erica in Donalda mlajšega. Ti vključujejo načrte za gradnjo igrišč za golf, luksuznih vil in 80-nadstropnega hotela v Katarju in Združenih arabskih emiratih.
Katarski emir je ameriškemu predsedniku na sedežu vlade v prestolnici Doha priredil razkošen sprejem. Trump je ob začetku obiska izpostavil "zvesto, veliko in lepo prijateljstvo" z emirjem.
Donald Trump in izvršni direktor Boeinga Kelly Ortberg na slovesnosti ob podpisu zajetne pogodbe o dobavi letal s katarskim šejkom Tamimom bin Hamadom Al Thanom.
Državi sta podpisali sporazume o krepitvi obrambnih in trgovinskih povezav, šejk Tamim bin Hamad Al Thani pa je izjavil, da so se odnosi med dvema narodoma dvignili na novo raven.
Katarska letalska družba v državni lasti Qatar Airways je naročila 160 letal ameriškega podjetja Boeing, je danes povedal Trump. Skupna vrednost posla po njegovih besedah presega 200 milijard dolarjev (178,5 milijarde evrov).
Toda predsednikov obisk predvsem v ZDA spremljajo polemike, ali ni šlo prijateljstvo morda vendarle predaleč. Pred njegovim odhodom je namreč odjeknila novica, da naj bi Trump od Katarja kmalu prejel luksuzno letalo Boeing 747-8, ki naj bi nato postalo predsedniško letalo Air Force One. Katar je v začetku tedna vztrajal, da ne gre za darilo, temveč "predajo letala v začasno uporabo" in da ni še nič dogovorjeno.
Ameriška ustava sicer predsednikom prepoveduje sprejemanje takšnih daril iz tujine oziroma je za to nujna posebna odobritev kongresa. Demokrati opozarjajo, da je Trumpova odkrita korupcija prešla vse meje dobrega okusa.
Demokratski senatorji Cory Booker iz New Jerseyja, Brian Schatz s Havajev, Chris Coons iz Delawara in Chris Murphy iz Connecticuta so darilo v obliki 400 milijonov dolarjev (357 milijonov evrov) vrednega letala v ponedeljek označili za očitno navzkrižje interesov in resno grožnjo nacionalni varnosti. "Air Force One je več kot le letalo – je simbol predsednika in samih ZDA. Nihče ne bi smel izkoriščati javne službe, da se sam okoristi z darili," so sporočili.
Trump želi uporabljati letalo do konca mandata, nato pa ga preseliti v svojo predsedniško fundacijo. Kot je dejal, mu je pravosodna ministrica Pam Bondi zagotovila, da tu ne gre za podkupnino. Bondi je bila sicer v preteklosti plačana lobistka za Katar, poroča televizija ABC.
Katarska vlada je sporočila, da končna odločitev o darilu še ni bila sprejeta. Trumpu so letalo že pred meseci poslali na ogled na Florido, trenutno pa je na letališču v teksaškem San Antoniu, poroča televizija MSNBC.
Senator Murphy je opozoril tudi na sporne naložbe Združenih arabskih emiratov v Trumpove kriptovalute in to skupaj z letalom označil za "korupcijo jedrske stopnje" in "divje nezakonito".
Republikanski kongresniki so v ponedeljek trdili, da o zadevi ne vedo nič in je ne morejo komentirati.
V Trumpovem gibanju MAGA pa so bili bolj neposredni. Vplivnica Laura Loomer je dejala, da Trump nikakor ne sme sprejeti darila od države, ki podpira gibanje Hamas, in izrazila globoko razočaranje nad predsednikom. Soustanovitelj medija Daily Wire in politični komentator Ben Shapiro pa je dejal, da bi se vsi njegovi kolegi na desnici zgrozili, če bi si kaj takšnega privoščil Joe Biden. Opozoril je tudi na Trumpovo trgovanje s kriptovalutami.
15.38 Netanjahu po kritikah Macrona obtožil, da je na strani terorizma
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil, da se je postavil na stran "morilske islamistične teroristične organizacije". S tem se je odzval na kritike Macrona, ki je izraelsko vlado v luči več kot dvomesečne blokade dostopa humanitarne pomoči v Gazo obtožil nesprejemljivega ravnanja.
"Macron se je znova odločil, da se bo postavil na stran morilske islamistične teroristične organizacije, ponavljal njeno zavržno propagando in Izrael obtožil krvavega obrekovanja. Namesto da bi podprl zahodni demokratični tabor, ki se bori proti terorističnim organizacijam, in pozval k izpustitvi talcev, Macron znova zahteva, da se Izrael vda," je sporočil Netanjahujev urad.
Pri tem so dodali, da se Izrael ne bo ne ustavil ne predal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je medtem poudaril, da Macron ne bi smel pridigati o morali. "Dobro se spomnimo, kaj se je zgodilo Judom v Franciji, ko se niso mogli braniti," je dodal.
Odziv Izraela sledi torkovemu pogovoru Macrona za televizijo TF1, v katerem je izraelsko vlado obtožil nesprejemljivega in sramotnega ravnanja zaradi blokade dostopa humanitarne pomoči v Gazo.
Francoski predsednik je pojasnil, da se je pogovarjal z Netanjahujem in z njim izmenjal ostre besede. "Razjezil sem se, a oni (Izrael) niso odvisni od nas, ampak od ameriškega orožja," je povedal. Ob tem je dodal, da v luči tega potrebujejo ZDA, saj da ima predsednik Donald Trump vzvode, s katerimi lahko pritisne na izraelskega premierja in njegovo skrajno desno vlado.
14.35 Trump v Rijadu pozval k izvrševanju sankcij proti Iranu
"Želim skleniti dogovor z Iranom. (...) Da bi se to zgodilo, mora (Iran) nehati sponzorirati terorizem, ustaviti svoje krvave vojne prek posrednikov ter trajno in preverljivo prenehati stremeti k jedrskemu orožju," je na zasedanju Sveta za sodelovanje zalivskih držav (GCC) v Rijadu še povedal Trump.
Skupaj z arabskimi voditelji se je zavzel, da bodo oblikovali uspešen Bližnji vzhod. Prav tako je izrazil upanje za varno in dostojno prihodnost za Palestince. Prepričan je, da se to ne bo zgodilo, dokler voditelji v Gazi nadaljujejo nasilje, poroča britanski BBC.
Trump je kmalu po zasedanju GCC zapustil Savdsko Arabijo, ki jo je v torek obiskal kot prvo državo po nastopu drugega predsedniškega mandata. V okviru svoje turneje je danes že pristal v Katarju, do petka bo obiskal še Združene arabske emirate.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je bil medtem danes kritičen do torkovih izjav Trumpa o Iranu. Ameriški predsednik je namreč Teheran označil za najbolj uničujočo silo na Bližnjem vzhodu. "Na žalost je to zavajajoče mnenje," je dejal Aragči ter opozoril, da je Trump prezrl vse izraelske zločine v regiji in poskušal Iran prikazati kot grožnjo.
Prav tako je Washington obtožil, da je v zadnjih desetletjih s sankcijami, vojaškim pritiskom in grožnjami oviral napredek Teherana, poroča španska tiskovna agencija EFE.
ZDA in Iran sta konec tedna opravila četrti krog posrednih pogovorov o novem sporazumu o iranskem jedrskem programu. Ti pomenijo stik na najvišji ravni, odkar je Trump leta 2018 enostransko odstopil od jedrskega sporazuma iz leta 2015 in začel ponovno uvajati sankcije proti Iranu.
Po navedbah Teherana bodo v petek v Istanbulu potekali novi pogovori o jedrskem programu, na katerih bodo sodelovali predstavniki Nemčije, Francije in Velike Britanije.
