Tri države v evroobmočju imajo trikrat več dolga kot prihodkov

Državni dolg pogosto izražamo kot razmerje med bruto družbenim proizvodom in dolgom, izraženo v odstotkih. A BDP odraža dejavnost v celotnem državnem gospodarstvu, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, medtem ko države svoje dolgove odplačujejo iz državnega proračuna, torej iz prihodkov države, ne pa iz prihodkov celotnega gospodarstva.

Z razmerjem med državnimi prihodki, kot so davki, in zadolženostjo naj bi tako po mnenju analitikov lahko bolje ocenili dejansko sposobnost evropskih vlad, da odplačujejo svoje dolgove, ko upoštevamo tudi obresti. Najslabše razmerje v evroobmočju ima tako Grčija, kjer je razmerje med dolgom in državnimi prihodki 351 odstotkov, Irska, ki je imela lani skupni dolg 192 milijard evrov, pa je na drugem mestu z dolgom, ki znaša 340 odstotkov državnih prihodkov. Portugalska, ki je prav tako dobila finančno pomoč trojke, se je znašla na tretjem mestu s 302 odstotkoma, medtem ko se je Velika Britanija, ki se je med težavnimi državami ne omenja, znašla na šestem mestu z razmerjem 212 odstotkov.

Za primerjavo, ameriški dolg znaša dvanajst bilijonov evrov oziroma 105 odstotkov bruto domačega proizvoda. A če dolg primerjamo s prihodkovno stranjo proračuna, je razmerje 560 odstotkov. Dolgovi, ki jih odplačuje Washington, so sicer poceni, a z državnimi dohodki, ki pomenijo zgolj 14 odstotkov BDP-ja v primerjavi s 40 odstotki v večini držav članic EU-ja, se je sposobnost odplačevanja ZDA zmanjšala.

Razmerje najbolj drastično narašča na Irskem, kjer je leta 2009 znašalo le 187 odstotkov, leto pozneje poskočilo na 262 in lani pristalo na 340 odstotkih. A če njen dolg primerjamo z BDP-jem, je Irska četrta najbolj zadolžena država v evroobmočju, takoj za Grčijo, Italijo in Portugalsko.

Grška zadolženost se po drugi strani niža. Leta 2011 je znašala 402 odstotka, leto pozneje pa 351 odstotkov. Ob drugačnem merjenju zadolženosti so se pri vrhu lestvice znašle sicer "neproblematične" države, Nemčija z razmerjem 181 odstotkov, Malta s 178 odstotkov in Francija s 174-odstotno zadolženostjo, medtem ko imata "problematični" Slovenija in Madžarska precej nižje razmerje, Slovenija 120 odstotkov in Madžarska 168 odstotkov.

Najbolj zdrava gospodarstva pa so vseeno na severu Evrope, švedski dolg znaša 75 odstotkov prihodkov, danski 82 odstotkov in finski 99 odstotkov.

Finančni analitik Arnaud Mares, ki je nekoč delal pri ameriški investicijski banki Morgan Stanley, je avgusta 2010 dejal, da je ne glede na višino dolga na koncu najpomembneje to, koliko sredstev ima država na voljo za poplačevanje teh dolgov. Vlade lahko sicer prihodke višajo skupaj z davki, a s tem bodo dobile le majhen delež bruto domačega proizvoda.

Razmerje med dolgom in BDP-jem je tako bolj laskajoč vpogled v državne finance, a po besedah Maresa je dolg bolje primerjati z državnimi prihodki. Še bolje bi bilo dolg primerjati z maksimalnimi možnimi prihodki, ki bi jih izračunali na podlagi najvišje davčne stopnje, ki bi jo še preneslo prebivalstvo.