To sta moža, ki sta si izmislila Ameriko

Ni bil samo Genovčan Kolumb, ki je plul pod zastavo španskega kralja, edini, ki je menil, da so otoki v Karibskem morju vzhodni rob Azije oziroma del Indije, od koder so v Evropo prihajale dragocene začimbe. Prepričanje, da je na drugi strani Atlantika Azija Ne nazadnje so si učeni Evropejci v drugi polovici 15. stoletja predstavljali svet tak, kot ga je na svojem zemljevidu leta 1474 prikazal Italijan Paolo dal Pozzo Toscanelli. Na tem zemljevidu na drugi strani Atlantskega oceana leži Azija (glej spodaj Toscanellijev zemljevid: Cathay je Kitajska, Cippangu Japonska).

Vsesplošno mnenje v Evropi je tako še nekaj let bilo, da so Bahami, Kuba in Hispaniola, ki jih je odkril Kolumb na prvem potovanju, del Indije oziroma indonezijskega otočja.

Indija in Indijanci Tako so menili, da je Kolumb do Indije priplul po krajši poti, ne da bi moral objadrati Afriko. Zato se je za to novoodkrito ozemlje najprej uveljavil izraz Indija oziroma Indije (Indies), domačine pa so poimenovali Indijci oziroma Indijanci (špansko Indios) .

Poleg Genovčana Kolumba se je na pot čez Atlantski ocean podal tudi njegov italijanski rojak in skorajda someščan Giovanni Caboto. Ta se je rodil v Genovi, a je pozneje postal meščan Benetk.

Potovanje iz Anglije do Kitajske Cabotovo priljubljeno branje so bile zgodbe Benečana Marca Pola, ki je opisoval svojo potovanje na Kitajsko konec 13. stoletja (Polo je Kitajsko imenoval Cathay, Japonsko pa Chipangu). Za razliko od slavnega Benečana je Caboto skušal priti do bogate Kitajske po morju.

Potem ko so ga – tako kot v začetku Kolumba – zavrnili na nekaj evropskih dvorih, je Cabota denarno podprl angleški kralj Henrik VII.. Leta 1497 je Caboto, ki so ga Otočani poangležili v Johna Cabota, iz Bristola odplul proti zahodu.

Nova Fundlandija je najprej veljala za otok ob kitajski obali Tu je priplul (tako kot Vikingi okoli leta 1000) do današnje Kanade, do otoka, ki ga je poimenoval Novoodkrita dežela (Newfoundland) oziroma Nova Fundlandija. Ko se je Cabot vrnil v Anglijo, mu je kralj podelil denarno nagrado, ker je odkril nov otok ob kitajski obali.

Cabot se je naslednje leto znova odpravil na potovanje čez Atlantski ocean. Ker je menil, da je pri prvem potovanju prijadral do Kitajske, je zdaj pot začrtal južneje, ker je skušal pripluti do Japonske.

Usodno iskanje Japonske onkraj Atlantika Ali je poangleženemu genovskemu Benečanu tudi drugič uspelo prepluti ocean, ne vemo, saj se je za to odpravo izgubila vsaka sled – ali je bilo zanj in njegove mornarje usodno morje ali pa domačini na "Japonskem".

Poleg Kolumba in Cabota je dežele na drugi strani Atlantika odkrival še en pomorščak z Apeninskega polotoka – Amerigo Vespucci iz Firenc. Če je Kolumb plul pod špansko in Cabot pod angleško zastavo, je Firenčan plul pod zastavo portugalskega kralja.

Vespucci prepričan, da nove dežele niso del Azije Med letoma 1499 in 1502 je Vespucci plul do današnje Južne Amerike. V obdobju od leta 1502 do 1504 je napisal nekaj besedil, v katerih je trdil, da te dežele niso del Indije, kot so menili po Kolumbu, ampak nova celina. Sam jo je poimenoval Novi svet (latinsko Mundus Novus).

Na Vespuccijeva besedila sta postala pozorna dva Nemca – kartograf Martin Waldseemüller in njegov sodelavec Matthias Ringmann. Aprila 1507, torej pred natančno 508 leti, sta objavila zemljevid, imenovan Universalis Cosmographia.

Waldseemüller in Ringmann novo celino poimenujeta Amerika Na zemljevidu sta novo celino poimenovala America, v čast Amerigu Vespucciju. Ker imajo vse celine ženska imena (Evropa, Azija in Afrika), sta tudi za novo celino izbrala žensko ime America (sl. Amerika), izpeljanko iz imena Americus, latinske različice italijanskega imena Amerigo.

Zanimivo je, da je Waldseemüller leta 1513 v izdaji Ptolomejevega atlasa novoodkrito celino tokrat poimenoval kot Terra Incognita (sl. Neznana dežela). Zakaj je to naredil oziroma zakaj je opustil ime Amerika, so različne razlage.

Uveljavitev imena Amerika Od tega, da so bili razlog protesti proti poimenovanju celine po Vespucciju, saj jo je od Evropejcev prvi odkril Kolumb, do tega, da je Waldseemüller čakal na uradno potrditev, da je celotna Severna Amerika res ločena od vzhodne Azije.

Kakršnikoli so bili Nemčevi zadržki, bilo je že prepozno. Njegov zemljevid iz leta 1507 se je že razširil in s tem tudi ime Amerika za novo celino. Ironija pa je, da Vespucci, ki je umrl leta 1512, mogoče sploh ni nikoli izvedel, da je nova celina poimenovana po njem.

Zahodna in Vzhodna Indija Nekaj časa se je ime Amerika uporabljalo samo za današnjo Južno Ameriko, medtem ko se je za zdajšnjo Severno Ameriko še vedno uporabljalo ime Indija (Indies). Sčasoma pa se je ime Amerika razširilo na celotno celino.

Se pa je ime Indija ohranilo, in sicer v obliki Zahodna Indija (za območje Karibov). S tem se je Zahodna Indija ločila od Indije oziroma Vzhodne Indije (mišljena ni samo Indija, ampak v razširjeni različici tudi Indokitajska in celotno indonezijsko otočje).