Ukrajina: "Preprečili smo dva atentata". Morilcem naročniki ponudili 100 tisoč dolarjev?

20.45 Ukrajina preprečila domnevni poskus atentata na obrambnega ministra

Ukrajinska obveščevalna služba SBU je danes sporočila, da je aretirala domnevna ruska agenta, ki naj bi načrtovala atentat na obrambnega ministra Oleksija Reznikova in vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

SBU je na Telegramu objavila videoposnetek, na katerem se vidi, kako so ukrajinske sile obvladale in aretirale dva moška v civilnih oblačilih. Do aretacij je prišlo v kraju Kovel na severozahodu Ukrajine, pri čemer naj bi eden od osumljencev v državo prispel prek Belorusije.

Moška naj bi se pripravljala na likvidacijo dveh visokih uradnikov in neimenovanega ukrajinskega aktivista. Za vsak uboj naj bi bila nagrajena z denarno vsoto od 100 tisoč do 150 tisoč dolarjev, je še dodala SBU.

20.38 Rusija ukinja ameriške inšpekcijske preglede v okviru pogodbe novi START

Zaradi trenj med Rusijo in ZDA, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, je rusko zunanje ministrstvo danes sporočilo, da bo začasno ustavilo ameriške inšpekcijske preglede objektov, ki so predmet pogodbe o zmanjšanju strateškega orožja novi START. Kot razlog za svojo odločitev so navedle sankcije in sovražno retoriko Zahoda.

"Rusija se je zdaj prisiljena zateči k temu ukrepu zaradi vztrajne želje Washingtona, da bi posredno dosegel ponovni začetek inšpekcijskih pregledov pod pogoji, ki ne upoštevajo obstoječe realnosti," je v izjavi zapisalo ministrstvo.

Prav tako je Moskva Washington obtožila, da si želi ustvariti enostranske prednosti in Rusiji odvzeti pravico do izvajanja inšpekcijskih pregledov na ameriških tleh. V izjavi je namreč navedeno, da Rusija zaradi zahodnih sankcij, vključno z zaprtjem zračnega prostora za ruska letala in vizumskimi omejitvami, težko opravlja inšpekcije na ameriških tleh, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Menimo, da bi morale strani v sedanjih okoliščinah opustiti očitno kontraproduktivne poskuse umetnega pospeševanja obnovitve inšpekcijskih dejavnosti in se osredotočiti na temeljito preučitev vseh obstoječih težav na tem področju," je še dodalo ministrstvo.

Pogodba novi START je sicer zadnji preostali pakt o zmanjšanju oborožitve med nekdanjima tekmicama iz hladne vojne, ki med drugim omejuje število jedrskih bojnih glav, ki jih lahko Moskva in Washington namestita, na 1.550.

15.25 V regiji Zaporožje bodo izvedli referendum o priključitvi Rusiji

Vodja proruske lokalne uprave v ukrajinski regiji Zaporožje Jevgenij Balicki je danes podpisal odredbo za izvedbo referenduma o priključitvi te regije Rusiji. Regija Zaporožje je sicer v zadnjih dneh v središču pozornosti, saj se sprti strani medsebojno obtožujeta obstreljevanja tamkajšnje največje jedrske elektrarne v Evropi, poroča britanski BBC.

"Podpisal sem odredbo osrednji volilni komisiji, da začne priprave na referendum o priključitvi regije Zaporožje k Rusiji," je po poročanju ruske državne tiskovne agencije Tass na forumu Skupaj smo z Rusijo dejal Balicki.

Odlok o izvedbi referenduma je prebral član glavnega sveta vojaško-civilne uprave regije Vladimir Rogov. Pred tem je poudaril, da so prebivalci Zaporožja in Rusije en narod.

"Mi, udeleženci foruma, izjavljamo, da svojo prihodnost gradimo na tem, da bomo skupaj z Rusijo. Prišel je čas za ponovno vzpostavitev zgodovinske pravičnosti. Prepričani smo, da bo regija Zaporožje kot članica Rusije zaščitena pred kakršnimikoli posegi," je Rogov po navedbah agencije Tass med drugim prebral iz resolucije.

Večino regije Zaporožje so kmalu po začetku invazije zasedle ruske sile, ki pa ne obvladujejo istoimenske regionalne prestolnice.

14.33 Rusija obtožuje Ukrajino obstreljevanja jedrske elektrarne v Zaporožju

Ruske oblasti so danes ukrajinske sile obtožile obstreljevanja jedrske elektrarne v Zaporožju in posvarile pred morebitnimi katastrofalnimi posledicami za Evropo. Kijev, ki je Moskvo prav tako obtožil več napadov na elektrarno, pa je pozval k vzpostavitvi demilitariziranega območja v njeni okolici.

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je ukrajinska vojska poškodovala daljnovod pri elektrarni v Zaporožju, ki okoliške kraje in regije oskrbuje z elektriko. V elektrarni naj bi prišlo do električnega udara in širjenja dima, ki pa ga je gasilcem že uspelo zaustaviti. V zadnjih dneh je večkrat prišlo do obstreljevanja elektrarne, v katerem je bilo poškodovanih več objektov, ob tem pa so morali zaustaviti enega od reaktorjev.

V luči tega je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov opozoril, da je ukrajinsko obstreljevanje območja jedrske elektrarne potencialno izjemno nevarno dejanje, ki lahko privede do katastrofalnih posledic − ne le za širšo okolico, ampak tudi za vso Evropo. Pri tem je zaveznike Ukrajine pozval, naj uporabijo svoj vpliv in preprečijo nadaljevanje takšnega obstreljevanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva in Kijev se sicer medsebojno obtožujeta za nedavne napade na elektrarno v Zaporožju, zaradi katerih je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) že opozorila na "zelo realno nevarnost jedrske katastrofe". Tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes obsodil napade in pozval, naj se mednarodnim inšpektorjem omogoči dostop do nuklearke v Zaporožju.

Vodja ukrajinske jedrske agencije Energoatom Petro Kotin pa je zahteval napotitev skupine mirovnikov v Zaporožje, umik ruskih sil in vzpostavitev demilitariziranega območja na širšem območju v okolici elektrarne, poroča Reuters.

Kotin je v izjavi dejal, da je Rusija v Zaporožju namestila približno 500 ruskih vojakov in 50 kosov vojaške opreme ter da so se razmere v elektrarni v zadnjih dneh "poslabšale". "Samo dejstvo, da so vojaki tam, predstavlja največjo nevarnost za nesrečo ali celo za jedrsko katastrofo," je dodal.

13.31 Ukrajinske sile v protiofenzivi napadle strateški most v Hersonu

V pokrajini Doneck na vzhodu Ukrajine se danes v bližini mest Bahmut in Avdijivka nadaljujejo srditi spopadi med ukrajinskimi in ruskimi silami. Na jugu države je ukrajinska vojska ponoči znova raketirala strateško pomemben most čez reko Dneper v mestu Herson, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil Kijev.

Ukrajinske sile so v protiofenzivi ponoči ponovno obstreljevale strateško pomemben most Antonivski čez reko Dneper v regiji Herson, je potrdila tiskovna predstavnica južnega poveljstva ukrajinske vojske Natalija Gumenjuk.

Most Antonivski na obrobju Hersona je glavna oskrbovalna povezava med mestom in južnim bregom reke Dneper. Tarča napadov je bil že konec julija, ko je bil delno uničen, ruske sile pa naj bi čez reko zgradile pontonski most, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Od konca julija, ko so bili poškodovani edini trije prehodi čez reko na območju, ki so ga zasedle ruske sile, je bila oskrba ruskih enot na desnem bregu močno omejena.

Herson, glavno mesto istoimenske regije, je le nekaj kilometrov od frontne črte, na kateri ukrajinske sile že več tednov izvajajo protiofenzivo, v kateri poskušajo ponovno osvojiti ozemlje, ki so ga izgubile v prvih dneh ruske ofenzive v Ukrajini. Regija, ki je ključnega pomena za ukrajinsko kmetijstvo, meji na polotok Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

12.07 Prva ladja z ukrajinskim žitom dosegla cilj, danes izpluli še dve

Prva tovorna ladja z ukrajinskim žitom, ki je pretekli petek izplula iz pristanišča Črnomorsk, je danes prispela v Turčijo in s tem dosegla končni cilj. Iz ukrajinskih pristanišč sta medtem danes izpluli še dve ladji, natovorjeni s koruzo in sojo, namenjeni pa sta v Italijo in Turčijo.

Ladja Polarnet, ki je plula pod turško zastavo in prevažala 12 tisoč ton koruze iz Ukrajine, je po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu danes dosegla Kocaeli v Marmarskem morju, kjer jo bodo raztovorili. S tem je postala prva ladja z ukrajinskim žitom, ki je dosegla končni cilj.

Iz pristanišč Pivdenji in Črnomorsk pa sta danes izpluli še dve ladji s koruzo in sojo, sta sporočili Turčija in Ukrajina. Sacura prevaža 11 tisoč ton soje v Italijo, na Arizoni, ki je zapustila Črnomorsk, pa je 48.458 ton koruze in je namenjena v Iskenderun na jugu Turčije, poroča Reuters.

Ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov je potrdil izplutje obeh ladij in dodal, da Pivdenji, tretje ukrajinsko pristanišče, vključeno v dogovor o izvozu žita, končno deluje v skladu z omenjenim dogovorom.

Od sklenitve dogovora o izvozu ukrajinskega žita konec julija je tako iz ukrajinskih pristanišč do zdaj po podatkih turškega obrambnega ministrstva izplulo deset tovornih ladij.

Prva je od začetka ruskega napada na Ukrajino pretekli ponedeljek iz Odese izplula ladja Razoni, natovorjena s 26 tisoč tonami koruze, namenjena pa je bila v Libanon. Njen prihod na cilj je bil sicer odložen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Do zdaj je bilo iz Ukrajine na sedmih ladjah izvoženih približno 243 tisoč ton koruze, je izračunal Reuters na podlagi podatkov turškega obrambnega ministrstva. Preostale ladje so prevažale 11 tisoč ton soje, šest tisoč ton sončničnega olja in 45 tisoč ton sončnične tropine.

Izvoz žita poteka v skladu z dogovorom, ki sta ga 22. julija podpisali Rusija in Ukrajina. V skladu z dogovorom v Istanbulu deluje skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz ukrajinskega žita po Črnem morju.

Rusija je privolila, da bo po več mesecih končala blokado ukrajinskih pristanišč in s tem omogočila izvoz več kot 20 milijonov ton ukrajinskega žita lanske žetve, ki čaka na izvoz. Blokada je dodatno poglobila svetovno prehransko krizo, zaradi katere je uvoz hrane za nekatere najrevnejše države, zlasti v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu, postal predrag.

11.55 Na Finskem zaradi vojne v Ukrajini rekordno število beguncev

Na Finskem je zaradi vojne v Ukrajini rekordno število beguncev. Njihovo število je preseglo dozdajšnji rekord, ki so ga dosegli na vrhuncu begunske krize leta 2015, so danes sporočile finske oblasti.

Finska služba za priseljevanje je sporočila, da so do 4. avgusta zaradi ruskega napada na Ukrajino prejeli 35.074 prošenj za azil, od katerih so jih odobrili že skoraj 33.300. V državo se je zateklo 37 tisoč beguncev iz Ukrajine, kar je največ do zdaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred tem je v to skandinavsko državo med begunsko krizo leta 2015 pribežalo rekordnih 32 tisoč beguncev.

Pojasnili so še, da je kar tretjina ukrajinskih beguncev otrok. Na Finskem sicer lahko prosilci za azil delajo že ob vložitvi prošnje.

Po podatkih Združenih narodov je iz Ukrajine zaradi ruskega napada do zdaj skupno zbežalo že 6,3 milijona ljudi.

Finska, ki meji na Rusijo, je po letošnjem ruskem napadu na Ukrajino zaprosila za članstvo v zvezi Nato. Njeno prošnjo, kot tudi prošnjo Švedske, so na vrhu zavezništva podprli voditelji vseh 30 držav članic, v katerih zdaj postopoma potekajo ratifikacije njunih pristopnih pogodb.

9.05 Guterres obsodil napade na jedrsko elektrarno v Zaporožju

Guterres je dejal, da je vsak napad na nuklearko samomorilsko dejanje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Danes je na novinarski konferenci v Tokiu obsodil napade na jedrsko elektrarno, ne da bi za to obtožil katero od sprtih strani. "Vsak napad na jedrsko elektrarno je samomorilski. Podpiramo prizadevanja za vzpostavitev pogojev za stabilizacijo elektrarne," je dodal.

Njegovi komentarji so sledili obisku v Hirošimi, kjer je v soboto spregovoril na spominski slovesnosti ob 77. obletnici napada z atomsko bombo. "Priča smo radikalizaciji geopolitičnih razmer, zaradi česar nevarnosti nove jedrske vojne ne moremo zanemariti," je še dejal Guterres.

Moskva in Kijev se medtem medsebojno obtožujeta za zadnje napade na elektrarno v Zaporožju, zaradi katerih je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) opozorila na "zelo realno nevarnost jedrske katastrofe", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Direktor IAEA Rafael Grossi je sicer že junija želel obiskati elektrarno pod ruskim nadzorom, vendar je Ukrajina to potezo takrat ostro kritizirala, saj je menila, da bi lahko legitimizirala rusko okupacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v nedeljo Rusijo znova obtožil napadov in tega, da izvaja "jedrski teror", zaradi česar je po njegovem mnenju treba uvesti nove mednarodne sankcije, tokrat za moskovski jedrski sektor.

Samooklicane proruske oblasti na tem območju trdijo, da so ukrajinske sile območje v okolici elektrarne večkrat zadele z raketami. Trditev z obeh strani sicer ni mogoče neodvisno preveriti. Ruske sile so elektrarno v Zaporožju zavzele v začetku marca, vendar jo še vedno upravlja ukrajinsko osebje.

6.36 Mineva štirinajst let od začetka petdnevne rusko-gruzijske vojne

V luči ruske invazije na Ukrajino je vprašanje samooklicanih proruskih republik v Gruziji znova aktualno, gruzijske oblasti pa pozivajo h koncu okupacije na miren način.

Korenine ozemeljskega spora glede Južne Osetije in Abhazije segajo še v čas carske Rusije, vse odločneje pa je tlel, odkar sta se regiji v začetku 90. let prejšnjega stoletja ob podpori Moskve enostransko odcepili od Gruzije.

Spor je v vojno prerasel pred 14 leti. Začelo se je z vojaškim posredovanjem tedanjega prozahodno usmerjenega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija v Južni Osetiji v noči na 8. avgust 2008.

Ruske sile so v petdnevni bliskoviti vojni, ki je pretresla mednarodno skupnost, njihov napad hitro zatrle. Boje je končala prekinitev ognja, pri kateri je posredovala EU.

Le nekaj tednov po koncu vojne je Rusija Južno Osetijo in Abhazijo priznala kot neodvisni državi in prevzela de facto nadzor nad njima. Gruzija sicer obe samooklicani republiki obravnava kot del svojega ozemlja, kot samostojni državi pa ju priznavajo samo Rusija, Venezuela, Nikaragva, Nauru in Sirija.

Petdnevna vojna je najbolj prizadela prebivalstvo. V spopadih je po uradnih podatkih različnih strani umrlo okoli 800 ljudi, več kot 120 tisoč jih je moralo zapustiti domove. Obe strani sta po ocenah mednarodnih organizacij resno kršili mednarodno humanitarno pravo in človekove pravice.

V letošnjem letu je vprašanje samooklicanih proruskih republik na ozemlju druge države znova postalo aktualno, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin pred začetkom invazije na Ukrajino v februarju proruski separatistični regiji Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni "ljudski republiki".

Oblasti v Tbilisiju medtem poudarjajo prizadevanje za odpravo zasedbe območij obeh samooklicanih republik na njihovem ozemlju, ki jih po njihovem mnenju še vedno zaseda Rusija, vendar dodajajo, da mora biti rešitev dosežena na miren način.

"Gruzijska vlada ostaja zavezana politiki mirne deokupacije in se bo uprla vsem provokacijam, katerih cilj je zaostriti nov vojaški spopad z našimi abhazijskimi in osetskimi brati in sestrami," je prejšnji teden dejal vodja gruzijske vladajoče stranke in predsednik parlamenta Irakli Kobahidze.

S tem se je odzval na izjavo sekretarja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksija Danilova, ki je pred tem dejal, da bi Gruzija "močno pomagala" Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo z odprtjem nove fronte proti Rusiji, da bi si s silo povrnila nadzor nad Abhazijo in Južno Osetijo.

Kobahidze je poudaril, da bi vsaka vojna v regijah, ki ju je zasedla Rusija, pomenila spopad ne le z ruskimi okupacijskimi silami, ampak tudi s tamkajšnjim prebivalstvom, česar si po njegovih besedah ne želi nihče.

Gruzijske oblasti se torej 14 let po vojni v svoji državi nikakor ne želijo vpletati v vojno v Ukrajini, vendar pa si pospešeno prizadevajo za začetek postopka za vstop v Evropsko unijo. Gruzija je namreč kmalu po začetku ruske invazije v Ukrajini zaprosila za članstvo v EU.

Ob 14. obletnici vojne je k trajni rešitvi konflikta v nedeljo pozvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo ter znova izrazilo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije.

Novice Nekdanji ukrajinski predsednik: Če Ukrajina premaga Rusijo, se tretji svetovni vojni izognemo. Če ne ...

Novice V Ukrajini se začenja nova faza vojne