Četrtek, 12. 7. 2018, 15.50
6 let, 4 mesece
"To, kar počne Trump, nikakor ni v duhu zavezništva" #video
Pritiski na evropske zaveznice, domnevne grožnje z izstopom ZDA iz Nata, na koncu pa kompromis, ki ga je medijem predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Odnos Evrope do ZDA je zdaj pošten, dosegli smo dogovor, evropske zaveznice bodo povečale izdatke za obrambo, je javnosti sporočil Trump. Vprašanje, ki se postavlja ob tem, pa je, kaj vrh vrtoglavih preobratov pomeni za prihodnost Severnoatlantskega zavezništva.
"Nato je zdaj precej močnejši kot pred dvema dnevoma. Vedno sem verjel vanj, ampak ZDA so plačevale preveč," je danes v Bruslju poudaril ameriški predsednik Donald Trump.
Trump: Zavezanost ZDA Natu je zelo močna
Po njegovih besedah so se ameriške zaveznice strinjale, da bodo v prihodnjih letih namenile več sredstev za obrambo. "Zavezanost ZDA Natu je zelo močna. Zaveznice so se strinjale, da povečajo obrambne izdatke. ZDA plačujejo ogromne vsote, zato sem jih povedal, da sem zelo nezadovoljen s tem, kar se dogaja," je pojasnil Trump.
Na vprašanje, ali še vedno vztraja pri tem, da evropske zaveznice zvišajo cilj za izdatke za obrambo z dveh odstotkov, kot je predvideno do leta 2024, na štiri odstotke BDP, je Trump odgovoril, da je prepričan, da so štirje odstotki pravi delež.
"To je vprašanje nekaj let," je poudaril ameriški predsednik. Konkretnih časovnih rokov in morebitnih novih zavez za evropske članice Nata ameriški predsednik ni izpostavil, je pa po poročanju STA omenil vsoto 33 milijard dolarjev.
Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Bruslju sporočil, da so zaveznice dosegle kompromis in da ZDA ostajajo zavezane Natu.
"ZDA plačujejo preveč, da subvencionirajo Evropo in na veliko izgubljajo v trgovini"
Drugi dan vrha Nata v Bruslju je Trump sicer najprej pospremil s serijo zapisov na Twitterju, v katerih je kritiziral evropske zaveznice, predvsem Nemčijo, da se upirajo povišanju izdatkov za varnost in obrambo.
"Predsedniki so se dolga leta neuspešno trudili, da bi Nemčija in druge bogate članice Nata za obrambo proti Rusiji plačale več. Te države plačajo samo delček njihove cene. ZDA plačujejo na desetine milijard dolarjev preveč, da subvencionirajo Evropo in na veliko izgubljajo v trgovini," je poudaril Trump.
Na priljubljenem družbenem omrežju se je obregnil tudi ob projekt gradnje plinovoda Severni tok 2, prek katerega bo ruski zemeljski plin prek Baltskega morja neposredno prihajal v Nemčijo.
"Na vrhu vsega je Nemčija Rusiji, pred katero se želi zaščititi, ravno začela plačevati milijarde dolarjev za energijo, ki prek novega plinovoda prihaja iz Rusije. To je nesprejemljivo!" je poudaril Trump.
Nato so v javnosti odjeknile neuradne informacije nemške tiskovne agencije dpa, da naj bi Trump zagrozil celo z ločitvijo ZDA od Nata, če evropske članice ne bodo takoj okrepile obrambnih izdatkov. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg naj bi zato sklical celo krizni sestanek.
Ameriški predsednik Donald Trump je na vrhu Nata ostro kritiziral evropske zaveznice, ki po njegovem mnenju za obrambo namenjajo občutno prenizka finančna sredstva.
Grošelj: Trump za ločitev ZDA od Nata nima politične podpore
Obramboslovec Klemen Grošelj poudarja, da je zaradi burnega dogajanja v Bruslju in potez ameriškega predsednika Trumpa zaskrbljen. "Ni težava samo v denarju in izdatkih za obrambo, težava je v odnosu, ki temelji na izsiljevanju, ultimatih in podobnem. To dolgoročno nikakor ne more delovati, to za Nato pomeni težavo," je prepričan Grošelj.
Po njegovih besedah Trump v ameriški politiki zagotovo nima podpore, da bi lahko dosegel odstop od mednarodne pogodbe in izvedel ločitev ZDA od zavezništva. "To pomeni odstop od politike zadnjih 77 let, od podpisa Atlantske listine leta 1941. To je zelo dramatičen korak, Trump v kongresu in senatu nima podpore za takšen korak," meni Grošelj.
Kot dodaja, je sicer zadnje dogajanje vsekakor znak sprememb v ameriški politiki, na katere bo morala Evropa v prihodnje še kako računati: "Kot je rekla nemška kanclerka Angela Merkel, Evropa se pri zagotavljanju lastne varnosti ne bo mogla več opirati na ZDA."
Prezelj: To, kar počne Trump, nikakor ni v duhu zavezništva
Do izjav in vedenja ameriškega predsednika je kritičen tudi obramboslovec Iztok Prezelj. "Če želimo dolgoročno sodelovati v tem zavezništvu, potem taki ultimati med zavezniki nikakor niso način," je prepričan Prezelj.
Kot poudarja obramboslovec, se Trump ne vede v duhu zavezništva. "Za zavezništvo sta vedno potrebna najmanj dva. To, kar počne Trump, nikakor ni v duhu zavezništva in je kratkoročno," poudarja Prezelj in dodaja, da mednarodna politika ni enaka načelu delovanja v poslovnem svetu.
Trumpa po odhodu iz Bruslja čaka obisk v Veliki Britaniji, v ponedeljek pa se bo v Helsinkih sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Cilj dveh odstotkov BDP bo letos doseglo osem držav članic Nata
Države članice Nata so se zavezale, da se bodo do leta 2024 poskusile približati cilju, da za obrambo namenijo dva odstotka BDP. Ta cilj bodo letos po ocenah Nata poleg ZDA, ki bodo za obrambo namenile 3,5 odstotka BDP, od evropskih zaveznic izpolnile Grčija, Estonija, Velika Britanija in Latvija.
Omenjeni cilj naj bi po poročanju STA letos dosegle še Poljska, Romunija in Litva, do leta 2024 pa naj bi zavezo izpolnilo sedemnajst zaveznic. Poleg prej omenjene osmerice držav bodo to storile še Albanija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Francija, Madžarska, Turčija, Črna gora in Slovaška.
Šarčeva koalicijska pogodba predvideva postopno približevanja dvema odstotkoma
Slovenija bo letos po ocenah Nata za obrambo namenila 1,01 odstotka BDP. Slovenski cilj do leta 2025 je 1,2 odstotka BDP, kar po poročanju STA nikakor ni verodostojen načrt.
Koalicijska pogodba, o kateri se pogaja levosredinska koalicija šestih strank pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca, po naših informacijah sicer predvideva, da se bo Slovenija postopno približevala cilju dveh odstotkov BPD za izdatke za obrambo.
Ob tem dodajajo, da dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2024 za Slovenijo ni realno dosegljiv.
3