Četrtek, 12. 7. 2018, 11.28
6 let, 4 mesece
Trump: Države zveze Nato bodo povečale obrambne izdatke #video
Države članice zveze Nato so na vrhu v Bruslju dosegle dogovor o dvigu obrambnih izdatkov, je na novinarski konferenci povedal ameriški predsednik Donald Trump, ki je v zadnjem obdobju poudarjal, da države članice za obrambo namenijo premajhen delež svojega proračuna.
Dopoldan so se članice v zvezi z obrambnimi izdatki sestale na izrednem sestanku, na katerem naj bi Trump grozil celo z izstopom iz Nata, če preostale države ne bodo povečale obrambnih izdatkov, kar pa so nekateri neuradni viri zanikali.
"Verjamem v Nato, ki je danes precej močnejši kot pred dvema dnevoma," je na novinarski konferenci izpostavil Trump. Poudaril je, da je kolegom povedal, kako zelo nesrečen je zaradi preskromnih obrambnih proračunov zaveznic, nato so znatno okrepile svoje zaveze. "Odnos do ZDA ni bil pošten, a zdaj je," je dodal.
"Odnos do ZDA ni bil pošten, a zdaj je," je dejal Donald Trump.
Trump: Zaveznice so obljubile za obrambo več in hitreje
Izpostavil je, da so zaveznice obljubile, da bodo za obrambo namenile več in hitreje. Na vprašanje, ali bodo ZDA odšle iz Nata, če se to ne bo zgodilo, in ali to lahko stori brez privolitve kongresa, je odgovoril, da verjetno lahko, a da to ni potrebno.
Vrh Nata je bil po Trumpovih besedah na koncu "fantastično srečanje". Znova je poudaril dober odnos z Nemčijo in ponovil, da ne mara plinovoda Severni tok 2. Ob tem je pripomnil, da če bi vsi imeli boljši odnos z Rusijo, tudi ta plinovod ne bi bil več problem.
Trump sicer zahteva takojšnjo uresničitev cilja, da zaveznice namenjajo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo, in tudi povišanje tega cilja na štiri odstotke.
Cilj dveh odstotkov naj bi letos izpolnilo le osem zaveznic, do leta 2024 pa 17. Slovenija je z odstotkom BDP za obrambo med najslabšimi.
Trump zahteva takojšnjo uresničitev cilja, da zaveznice namenjajo dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambo.
Zasedanje zaznamovale Trumpove ostre kritike Nemčije
Dvodnevno zasedanje v Bruslju so včeraj najbolj zaznamovale ostre Trumpove kritike na račun Nemčije. "Kaj nam bo Nato, če Nemčija plačuje Rusiji milijarde dolarjev za plin in energijo? Zakaj le pet od 29 držav izpolnjuje zaveze? ZDA plačujejo za zaščito Evrope, potem izgubijo milijarde pri trgovini. Dva odstotka BDP je treba plačati takoj, ne do leta 2025," je na Twitterju zapisal Trump.
Danes bo po pričakovanjih med drugim glavna tema Afganistan. Voditelji, med njimi odhajajoči slovenski premier Miro Cerar, ki ga v Bruslju spremljata Erjavec in obrambna ministrica Andreja Katič, naj bi potrdili podaljšanje finančne pomoči afganistanskim varnostnim silam do leta 2024.
Cerar o obrambnih izdatkih: Slovenija ni obljubila nič več kot v preteklosti
Slovenske zaveze ostajajo enake kot doslej, je poudaril premier Miro Cerar po koncu vrha zveze Nato.
"Slovenija ni danes obljubila nič več kot v preteklosti. Naše zaveze ostajajo iste kot doslej. Smo racionalni in zanesljivi. Obljubljamo, kolikor realno zmoremo," je povedal Cerar.
Ob tem je ponovil, da se bo treba v prihodnjih letih potruditi, da tudi Slovenija še hitreje doseže dogovorjeni cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo.
"K temu smo se vsi zavezali in to igro moramo odigrati pošteno," je izpostavil premier, ki opravlja tekoče posle. Niso pa danes voditelji, niti on osebno, dali nikakršnih konkretnih zavez, je zatrdil.
O Trumpovem pozivu k zvišanju cilja za obrambne izdatke z dveh odstotkov BDP na štiri odstotke pa je Cerar dejal, da je to le ideja, ne pa zavezujoči cilj, in da je bistveno doseči cilj dveh odstotkov.
"Družba ima tudi druge potrebe"
Ob poudarku, da bo treba intenzivirati proces zviševanja obrambnih izdatkov, je Cerar izpostavil, da je ob tem treba upoštevati javnofinančne zmožnosti in potrebe družbe na sploh.
"Obrambna sposobnost je pomembna za nas, a družba ima tudi druge potrebe, zato je treba to intenziviranje usklajevati tudi z drugimi področji," je izpostavil.
Cerar je še povedal, da Trump danes ni zagrozil z izstopom ZDA iz Nata, kot so navajali neuradni viri, je pa močno izpostavil potrebo po povečanju obrambnih izdatkov.
Macron zanikal, da bi Trump govoril o izstopu ZDA iz Nata
Francoski predsednik Emmanuel Macron je zanikal, da bi ameriški predsednik Donald Trump med dvostranskimi ali večstranskimi pogovori na vrhu Nata v Bruslju kdajkoli dejal, da bi ZDA lahko izstopile iz zavezništva. Ocenil je, da je Nato po vrhu še močnejši, saj je Trump znova potrdil zavezanost močnemu Natu.
"Nikoli ne govorim, kaj se na splošno dogaja za zaprtimi vrati, vendar Trump ni nikoli, ne na dvostranskih niti na večstranskih srečanjih dejal, da načrtuje umik iz Nata," je po dvodnevnem vrhu na novinarski konferenci danes povedal Emmanuel Macron.
Potrdil je, da so se članice zavezništva zavezale, da zaveze glede izdatkov za obrambo ostajajo enake. Kot je pojasnil, so se dogovorili za "verodostojno proračunsko strategijo, ki ustreza našim potrebam".
"Predvsem pa je bil to vrh, po katerem smo močnejši, ker je ameriški predsednik znova potrdil svoje zaveze in svojo željo, da bi bil Nato močan, kar menim, da je dobro," je dodal.
Stoltenberg: Po iskreni razpravi s Trumpom je Nato močnejši
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je po burnem dogajanju v Bruslju zatrdil, da je bil vrh "zelo dober". Vse zaveznice so zelo jasno slišale sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po iskreni razpravi o pravični delitvi bremen je Nato močnejši, okrepila je zavedanje o nujnosti krepitve obrambnih izdatkov, je poudaril.
"Razumemo, da ta ameriški predsednik zelo resno misli glede obrambnih izdatkov in to ima jasen učinek," je izpostavil generalni sekretar ter spomnil, da zaveznice po letih rezanja milijard zdaj dodajajo milijarde. Odkar je predsednik Trump prevzel položaj, so evropske zaveznice in Kanada dodale 41 milijard dolarjev v obrambne proračune, vse so se zavezale k znatnemu povečanju, je poudaril generalni sekretar.
Vse zaveznice so po besedah generalnega sekretarja zavezane Natu, ker je ta dober za Evropo in za Severno Ameriko. Svetovni vojni in hladna vojna so pokazale, da smo skupaj močnejši, je dejal Jens Stoltenberg.
Ob tem je znova spomnil, da je Nato doslej peti člen o skupni obrambi, ki v primeru napada na eno članico vse zavezuje k pomoči napadeni zaveznici, sprožil le enkrat: po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v ZDA.
Konkretno je to pomenilo, da se je na sto tisoče evropskih in kanadskih vojakov borilo z ramo ob rami z Američani v Afganistanu in da jih je več kot tisoč plačalo z življenjem, je še spomnil Stoltenberg.
Moskva se je danes odzvala na sredine opazke ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je Nemčija zaradi ruskega plinovoda "ujetnica" Rusije, rekoč da gre za "nelojalno konkurenco". Po oceni Kremlja naj bi Trumpove opazke poleg tega "zapletle" tudi prihajajoči vrh ZDA in Rusije.
"Že prej smo povedali, da to smatramo za nelojalno konkurenco, saj gre za poskus prisiliti evropske kupce k nakupu dražjega utekočinjenega zemeljskega plina iz drugih držav," je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
"Severni tok 1 in 2 sta povsem trgovinska projekta, ki ustrezata interesom dobaviteljev zemeljskega plina in njihovih kupcev v zahodni Evropi," je dejal Peskov. Poudaril je tudi, da je "Rusija več desetletij dokazovala in še vedno dokazuje, da je zanesljiv garant energetske varnosti Evrope". Kot še dodajajo v Kremlju, plinovod Severni tok 2 ne bo povzročil nemške odvisnosti od Rusije, temveč bo postal temelj stabilnosti.
Trumpove opazke bodo po oceni Peskova najverjetneje "zapletle" tudi pogovore Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki bo potekal v ponedeljek v Helsinkih.
Trump je v sredo ob začetku vrha Nato v Bruslju napadel Nemčijo, da je zaradi "neprimernega" dogovora z Moskvo glede plina postala njena "ujetnica". "Vsi govorijo o tem po celem svetu, govorijo, da vam mi plačujemo milijarde dolarjev, da vas branimo, ampak vi plačujete milijarde dolarjev Rusiji," je nadaljeval in zaključil, da Rusija "popolnoma nadzoruje" Nemčijo.
9