To je Danka, ki bi rada beguncem vzela denar in nakit

Pred meseci, še zlasti v času vladavine Alenke Bratušek, se je v Sloveniji veliko govorilo o danski nadaljevanki Oblast (izvirno: Borgen, kar v danščini pomeni trdnjava oziroma grad), ki opisuje peripetije izmišljene danske premierke oziroma levosredinske političarke Birgitte Nyborg.

Resnična Nyborgova je morala zapustiti svoj "borgen" Danci so prepričani, da izmišljena televizijska premierka Nyborg temelji na resnični danski političarki, svetlolasi socialdemokratki Helle Thorning-Schmidt, ki je leta 2011 postala prva ženska na čelu danske vlade.

Toda že leta 2015 se je morala posloviti z oblasti. Na junijskih danskih parlamentarnih volitvah je sicer njena stranka dobila največ glasov, a skupaj s sorodnimi strankami ni imela dovolj glasov za sestavo vlade. Novo vlado je sestavila tretjeuvrščena desnosredinska liberalna stranka Venstre.

Manjšinska liberalna vlada, ki jo podpira desnica Ta vlada, ki jo vodi premier Lars Løkke Rasmussen, je manjšinska vlada, ki pa jo v parlamentu podpira desna, protipriseljenska Danska ljudska stranka, ki jo vodi Kristian Thulesen Dahl.

Glavna tema na junijskih volitvah je bilo priseljevanje in prav to je Thorning-Schmidtovo stalo oblasti, saj tako Danska ljudska stranka kot Venstre zagovarjata strožjo priseljensko politiko.

Støjbergova je takoj začela zaostrovati azilno zakonodajo Takoj, ko je nova vlada začela delo, je 42-letna Støjbergova, ki bi jo lahko označili tudi kot danski odgovor na madžarskega premierja Viktorja Orbana, že pripravila strožjo azilno zakonodajo.

Že s prvim septembrom, torej nekaj dni preden je nemška kanclerka Angela Merkel na stežaj odprla vrata Nemčije za begunce in migrante, je Danska med drugim za polovico znižala denarno pomoč za prosilce za azil in prosilcem za azil prepovedala združevanje družin v prvem letu bivanja na Danskem.

Zoperstavljenje Nemčiji in oglasi v libanonskih časopisih Ko je v Skandinavijo iz Nemčije pridrvel prvi val prebežnikov, se je majhna Danska zoperstavila tej politiki s tem, da je demonstrativno začela ustavljati vlake, ki so prihajali na Dansko iz Nemčije.

Pozornost svetovne javnosti je Danska požela tudi z objavo oglasa v libanonskih časopisih, v katerih je danska vlada, z navajanjem zakonskih sprememb, ki manjšajo pravice prosilcem za azil, jasno sporočala: Begunci, ne prihajajte na Dansko.

Grožnja z zaplembami denarja in nakita Zdaj pa, kot piše ameriški časnik The Washington Post, pa je danska ministrica za integracijo pripravila še strožjo zakonodajo, s katero skuša odganjati prosilce za azil, da bi prihajali na Dansko.

Novi zakon, ki bo verjetno sprejet januarja prihodnje leto, veljati pa bo začel februarja, tako določa, da bo lahko danska policija beguncem oziroma prosilcem za azil zaplenila denar in nakit.

Begunci bodo lahko obdržali telefone in ure Kot poudarjajo na ministrstvu, ki ga vodi Støjbergova, naj bi do tega prišlo v primerih, če bi prosilci za azil imeli večje količine denarja oziroma nakita. Danski policisti pa beguncem ne bodo zaplenili telefonov ali ročnih ur.

Čeprav se na prvi pogled zdi nenavadno, da liberalna vlada in liberalna političarka izvajata tako strogo priseljensko politiko, pa to v Zahodni Evropi ni nič nenavadnega in izjemnega. Predsednik nemške liberalne stranke FDP Christian Lindner je na primer odločen kritik Merkline begunske politike.

Prvaka nemških in nizozemskih liberalcev za zmanjšanje priseljevanja Nemški kanclerki prvi med nemškimi liberalci očita, da je s svojimi odločitvami povzročila kaos, in zahteva, da Nemčija več kot prepolovi število beguncev, ki prihajajo v državo. Zagovarja tudi stališče, da se morajo priseljenci prilagoditi Nemcem in ne obratno.

Tudi nizozemska vlada, ki jo vodi liberalec Mark Rutte, je maja letos prepovedala nošenje burk in nikabov v bolnišnicah, šolah in javnem prevozu. Rutte je pred tedni tudi posvaril, da bo Evropa doživela usodo rimskega imperija, ki je propadel, ker ni več nadzoroval meje.

Britanski liberalci proti burkam v šolah Tudi britanski liberalni demokrati zagovarjajo zakonodajo, s katero bi muslimankam prepovedali zakrivanje obrazov v šolah. Eden od odločnih zagovornikov te prepovedi je tudi Majid Nawaz, liberalni demokrat in britanski musliman, ki svari pred islamskim fundamentalizmom.