Tisti, ki so imeli v Latviji radi sovjetski sladoled, ne bodo šli v zapor

Po mnenju nekaterih politikov in strokovnjakov bi bilo lahko z novim zakonom kazensko sankcionirano tudi prepričanje oz. zgodovinsko dejstvo, da je Rdeča armada osvobodila Latvijo od nacistov.

Prav dileme okrog dogodkov med drugo svetovno vojno, leta 1944, sprožajo največ polemik in sporov: ali je Sovjetska zveza takrat osvobodila ali okupirala Latvijo?

Po tretjem branju kazen s treh na pet let zapora Obravnava spornega zakona je trajala pet mesecev, poslanci "Sejma" pa so ga v tretjem branju sprejeli v še bolj rigorozni obliki, kot je bil sprva predlagan. Namesto treh bo za njegovo kršitev treba v zapor za pet let, zato pa so iz besedila zakona črtali besedo okupacija, pri kateri so vztrajali nacionalisti, piše ruska izdaja spletnega BBC.

"Zakon je usmerjen proti tistim, ki podpirajo stalinske deportacije ali negirajo, da je bila priključitev Latvije Sovjetski zvezi posledica njene agresije," pravi eden od avtorjev spornega zakona Andrej Judin, poslanec vladne stranke Enotnost.

Zaradi katerih prepovedanih stališč bo treba v zapor? Pod zločini se v novem zakonu razumeta agresija in genocid. "Proslavljanje ali zanikanje agresije pa ne pomeni, da je tudi kaznivo govoriti o tem, kako je bilo lepo živeti v ZSSR, kako dober je bil sovjetski sladoled, se ob dnevu zmage 9. maja zahvaliti dedku za zmago Rdeče armade v vojni," je bil v razlagi zakona slikovit latvijski poslanec, s katero pa je samo potrdil mnoge dvomljivosti in dvoumnosti v spornem zakonu.

Zato si zdaj v Latviji mnogi "razbijajo glavo", katera dejanja in stvari so v zakonu lahko kriminalizirana in za katera je mogoče dobiti pet let zapora.

Dvomljive interpretacije, odločala bo sodna praksa Po mnenju namestnika parlamentarne frakcije opozicijskega "Centra soglasja" Valerija Agešina sporni zakon ponuja številne interpretacije in bo vse odvisno od sodne prakse. "Po mojem mnenju so lahko kazensko sankcionirani tisti, ki negirajo na primer Stalinove represije, in tisti, ki govorijo, da nas je Sovjetska zveza osvobodila. Pri nas menimo, da nas je ZSSR osvobodil in takoj okupiral, no, mnogi pa se z drugim delom te trditve ne strinjajo," še poudarja Agešin.

Povod za pripravo spornega zakona je bilo stališče evropskega poslanca in nekdanjega prvega sekretarja latvijske komunistične partije Alfreda Rubiksa, ki je izjavil, da so bile represije tudi utemeljene in da so morali nekatere ljudi kaznovati zaradi sodelovanja z Nemci.

"Če bi kaj takšnega izjavil po novem zakonu, bi moral kazensko odgovarjati," je še prepričan Agešin.

Zadnjo besedo bo imel predsednik države Kakorkoli, s strani latvijskega parlamenta sprejeti zakon mora, da bi postal veljaven, podpisati še latvijski predsednik Andris Berzins, ki pa tega še ni storil.

"Predsednika bomo prosili, naj ne podpiše tega polizdelka, ki mu nekateri pravijo zakon," je še napovedal opozicijski politik Valerij Agašin.