Sreda, 29. 1. 2014, 14.16
1 leto, 8 mesecev
Temne skrivnosti skandinavskih dežel
Mnogo skandinavskih stvari je navdušujočih: švedski kriminalni romani in enakopravnost spolov, danske restavracije, finske šole, norveško naftno bogastvo, ki zagotavlja blagostanje.
Toda v vsaki od teh opevanih dežel se najdejo tudi lastnosti, zaradi katerih slika popolne skandinavske družbe malce obledi.
Po klasifikaciji OECD, ki dela raziskavo o sreči, se Danci vedno uvrstijo na vrh, ker imajo visoko stopnjo družbene povezanosti, socialnih ugodnosti, visoko razvit javni sektor in najmanj delovnih ur na leto na svetu.
Polovica Dancev je priznala, da zaradi pomanjkanja sredstev nakupuje na črnem trgu. Po podatkih časopisa Politiken se je v zadnjem desetletju podvojilo število ljudi, ki živijo pod pragom revščine. Dovoljšen razlog za antidepresive.
Prvi razlog so dolge zime, saj veliko ljudi še vedno kuri na premog. Drugi razlog pa je prašičereja, saj 5,4 milijona Dancev na pet tisoč farmah letno vzredi 24 milijonov prašičev. Živinoreja pa prispeva znatne odstotke k okoljskemu odtisu.
Nasprotovanje priseljencem se je kmalu poznalo. Lani so azil odobrili le polovici prosilcev, skupaj so sprejeli pet tisoč azilantov, kar je najmanj med vsemi skandinavskimi državami. Švedska jih je sprejela trikrat več, samo iz Sirije so sprejeli devet tisoč beguncev.
Kritiki opozarjajo, da bo z nadaljevanjem take politike Norveška postala zaprta, samozadostna družba, zaslepljena s svojim naftnim bogastvom.
Toda so tudi na tretjem mestu po številu strelnega orožja na prebivalca, takoj za ZDA in Jemnom. In imajo najvišji odstotek umorov v Evropi. Tudi njihovo slavno šolstvo ni več tako dobro kot nekoč. V zadnjem letu so na lestvici Pisa, ki ocenjuje svetovne šolske sisteme, zdrsnili s prvih mest.
Poleg tega je nevtralna Švedska tudi eden največjih izvoznikov orožja na svetu. Stopnja brezposelnosti mladih je na Švedskem višja, kot je evropsko povprečje. Poleg tega tudi na Švedskem narašča nestrpnost do priseljencev.
Čisto posebna težava pa je posledica politike enakopravnosti med spoloma, ki sta jo več desetletij podpirali tako država kot družba. Švedinje ugotavljajo, da Švedi preprosti niso več pravi moški. Toliko o dediščini Vikingov.