Sreda,
29. 1. 2014,
14.16

Osveženo pred

1 leto, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Skandinavija stereotip

Sreda, 29. 1. 2014, 14.16

1 leto, 10 mesecev

Temne skrivnosti skandinavskih dežel

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Skandinavske dežele veljajo za vzor moderne demokracije. Toda vsaka od teh dežel ima tudi svoje temne skrivnosti.

Mnogo skandinavskih stvari je navdušujočih: švedski kriminalni romani in enakopravnost spolov, danske restavracije, finske šole, norveško naftno bogastvo, ki zagotavlja blagostanje.

Toda v vsaki od teh opevanih dežel se najdejo tudi lastnosti, zaradi katerih slika popolne skandinavske družbe malce obledi.

Srečni s prozacom na nočni omarici Danci recimo glede na raziskave veljajo za najbolj srečne ljudi na svetu. V teh istih raziskavah pa zamolčijo, da so glede na število prebivalcev Danci takoj za Islandci največji porabniki antidepresivov. Lahko je biti srečen s prozacom na nočni omarici.

Po klasifikaciji OECD, ki dela raziskavo o sreči, se Danci vedno uvrstijo na vrh, ker imajo visoko stopnjo družbene povezanosti, socialnih ugodnosti, visoko razvit javni sektor in najmanj delovnih ur na leto na svetu.

Štirikrat bolj zadolženi od Italijanov Kako si torej povprečen Danec s tako malo dela lahko privošči lagodno življenje? Skrivnost je v posojilih. Danska ima tudi najvišjo stopnjo zasebne zadolženosti prebivalcev na svetu, štirikrat višjo kot Italijani na primer.

Polovica Dancev je priznala, da zaradi pomanjkanja sredstev nakupuje na črnem trgu. Po podatkih časopisa Politiken se je v zadnjem desetletju podvojilo število ljudi, ki živijo pod pragom revščine. Dovoljšen razlog za antidepresive.

Četrti najvišji okoljski odtis Danci pa imajo še eno umazano skrivnost. Čeprav tako zelo skrbijo za okolje, imajo po podatkih Svetovnega fonda za naravo (Worldwide Fund for Nature ) četrti najvišji okoljski odtis na prebivalca, veliko višji kot v Ameriki.

Prvi razlog so dolge zime, saj veliko ljudi še vedno kuri na premog. Drugi razlog pa je prašičereja, saj 5,4 milijona Dancev na pet tisoč farmah letno vzredi 24 milijonov prašičev. Živinoreja pa prispeva znatne odstotke k okoljskemu odtisu.

Rasistični Norvežani Norvežani pa imajo drugačne težave. Je že res, da so bogati, a so rasisti. Leta 2011, le nekaj mesecev po masakrih Andreasa Behringa Breivika, je desničarska Progresivna stranka, katere član je bil tudi množični morilec, na volitvah dobila 16,5 odstotka glasov in prvič vstopila v vlado. Stranka slovi po antipriseljenskih stališčih in odkritem sovraštvu do muslimanov.

Nasprotovanje priseljencem se je kmalu poznalo. Lani so azil odobrili le polovici prosilcev, skupaj so sprejeli pet tisoč azilantov, kar je najmanj med vsemi skandinavskimi državami. Švedska jih je sprejela trikrat več, samo iz Sirije so sprejeli devet tisoč beguncev.

Kritiki opozarjajo, da bo z nadaljevanjem take politike Norveška postala zaprta, samozadostna družba, zaslepljena s svojim naftnim bogastvom.

Finci s pištolami Še bolj presenečajo nekateri podatki o Finski. To, da so notorični pijanci in imajo najvišjo stopnjo samomorov, je sicer že znano.

Toda so tudi na tretjem mestu po številu strelnega orožja na prebivalca, takoj za ZDA in Jemnom. In imajo najvišji odstotek umorov v Evropi. Tudi njihovo slavno šolstvo ni več tako dobro kot nekoč. V zadnjem letu so na lestvici Pisa, ki ocenjuje svetovne šolske sisteme, zdrsnili s prvih mest.

Hladni, ksenofobični in zavistni Švedi Tudi Švedska ni več rajska dežela. To so zaznali celo Švedi sami. V raziskavi švedskega inštituta za javno mnenje se je izkazalo, da Švedi zase menijo, da so tihi, hladni, ksenofobični in zavistni.

Poleg tega je nevtralna Švedska tudi eden največjih izvoznikov orožja na svetu. Stopnja brezposelnosti mladih je na Švedskem višja, kot je evropsko povprečje. Poleg tega tudi na Švedskem narašča nestrpnost do priseljencev.

Čisto posebna težava pa je posledica politike enakopravnosti med spoloma, ki sta jo več desetletij podpirali tako država kot družba. Švedinje ugotavljajo, da Švedi preprosti niso več pravi moški. Toliko o dediščini Vikingov.